Poslanke in poslanci so po prvem branju novega zakona o medijih z 38 glasovi za in 39 proti odločili, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Zakon je s tem umaknjen iz parlamentarnega postopka.

Potem ko so poslanci v četrtek opravili splošno razpravo o novem medijskem zakonu, so danes odločali, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo.

V odzivu za MMC po glasovanju je predsednik poslanske skupine Zaresa Franco Juri izpostavil, da so se "vzdržali in glasovali proti celo v SD-ju". Na tej točki Juri pričakuje od strokovne javnosti in novinarjev, da povedo, ali je zdajšnje stanje boljše od tistega, ki se je obetalo z novim zakonom. Če je bila kakšna točka sporna, bi jo lahko enostavno popravili z vložitvijo dopolnila, je dejal. Izid glasovanja je sprejel z razočaranjem in hkrati upanjem, da bo to omogočilo čimprejšnji nastanek novega zakona, ki bo onemogočil vmešavanje kapitala v medijsko politiko. To je bil po Jurijevem mnenju glavni namen zakona.
Zorn: Zakon, podvržen medijski direktivi
Za MMC je izid komentiral tudi poslanec SDS-a Aleksander Zorn, in sicer z besedami: "Zdi se mi, da je bilo razumno odločeno. Zakon je tako rekoč zagovarjala samo ena stranka z eno ministrico, ki to ni več. Tudi sicer je to zakon, ki bi bil podvržen politični direktivi."

Po pregledu glasovanja so k padcu zakona iz strank, ki so do nedavnega sestavljale koalicijo, največ "prispevali" poslanci SD-ja. Proti so bili: Julijana Bizjak Mlakar, Alan Bukovnik, Anton Kampuš in Tomaž Tom Mencinger. Vzdržali sta se Janja Klasinc in Andreja Rihter. V LDS-u so vsi glasovali za, manjkal je le Borut Sajovic. Tudi v Zaresu so vsi glasovali za, manjkal je le Alojzij Potočnik. Čeprav je zakon vložila članica Zaresa, so za zakon soglasno glasovali tudi v DeSUS-u.

Tudi nepovezani so zakon večinsko podprli: za so glasovali Alojz Posedel (nekdanji zaresovec), Vili Rezman in Franc Žnidaršič (oba nekoč DeSUS). Proti je bil Andrej Magajna, Vilija Trofenika na glasovanju ni bilo. V opoziciji so zakonu pričakovano nasprotovali.

Le z dvema glasovoma za več od zadržanih poslancev bi zakon dobil zeleno luč. Ta bi zagorela tudi, če bi le eden izmed nasprotujočih poslancev zamenjal stran.

Medijski zakon je v DZ poslalo kulturno ministrstvo, ko ga je še vodila Majda Širca. Po mnenju ministrstva naj bi zakon povečal medijsko svobodo in avtonomijo, medtem ko mu v novinarskih združenjih nasprotujejo predvsem v delu, ki ustanavlja t. i. svet za medije.

Po njihovem mnenju je nedopustno, da organ, ki ga imenuje DZ, spremlja spoštovanje profesionalnih standardov v medijih, in predlaga imenovanje zunanjih članov častnega razsodišča, saj je to naloga predvsem samih novinarjev.

"Zakon prinaša krčenje pravic medijev"
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je še pred zavrnitvijo zakona opozarjala na krčenje pravice medijev do informacije, ki naj bi ga prinašal novi zakon o medijih. Zakon bi po mnenju Pirc Musarjeve v praksi bistveno poslabšal položaj medijev pri pridobivanju informacij. Kot namreč pojasnjuje informacijska pooblaščenka, novinarji po predlogu novega zakona nimajo več pravno varovanega posebnega položaja pri pridobivanju informacij, ampak se glede dostopa do informacij zanje v celoti uporablja zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.

Predlog 43. člena zakona o medijih sicer določa, da morajo organi odgovarjati na pisna vprašanja novinarjev najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu vprašanja, pojasnjuje Pirc Musarjeva. A ob tem dodaja, da zakon ne določa več, da imajo novinarji v primeru zavrnitve pravico do pritožbe informacijskemu pooblaščencu.

ZNP in DNS podprla Pirc Musarjevo
Da opozorila informacijske pooblaščenke o krčenju pravice medijev do informacije, ki ga prinaša nov zakon o medijih, potrjuje navedbe, da je predlagani zakon slab in da ga je treba v celoti zavrniti, pa so prepričani v Združenju novinarjev in publicistov. Predsednik združenja Igor Kršinar je zapisal, da imajo novinarji po zdaj veljavnem zakonu o medijih vsaj to možnost, da se v primeru, ko uradni organ ne odgovori, pritožijo informacijski pooblaščenki.

Protest zoper "nedopustne" spremembe zakona izražajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se društvo v celoti pridružuje izraženemu stališču informacijske pooblaščenke. Ob tem opozarjajo, da je razlika med informacijami za medije in informacijami javnega značaja bistvena. Prva namreč po vsebini predstavlja odgovor na vprašanje in zato pomembno odstopa od opredelitve informacije javnega značaja, so zapisali.

Kot so zapisali na ministrstvu, je informacijski pooblaščenec predlagal poenotenje postopka dostopa do informacij za novinarje in postopka dostopa do informacij javnega značaja. Za informacije za novinarje naj bi se poleg odgovorov na vprašanja novinarjev štele tudi informacije po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Takšna ureditev pa bi bila v izrecnem nasprotju s sistemsko ureditvijo dostopa do informacij javnega značaja, opozarjajo na ministrstvu.

Kot poudarjajo, gre v primeru odločanja o dostopu do informacij javnega značaja "za pravno povsem samosvoj postopek, ki ga ni mogoče enačiti z odnosi državnih organov z javnostmi".