Državni zbor je s 55 glasovi za in 26 proti potrdil sklepe vmesnega poročila t. i. Posedelove komisije, ki se ukvarja s preiskovanjem spornih menedžerskih prevzemov.

Sporni menedžerski prevzemi so nastali v posebnih pogojih konjunkture, ko so banke na svetovnih trgih dobile večje količine poceni denarja ter ga naprej posojale pogosto nepremišljeno in brez ustreznih kritij. Za to nosijo veliko odgovornost vsi regulatorji, tako v podjetjih, bankah kot državnih institucijah, je zapisano v končnem poročilu komisije, ki je obravnavala politično odgovornost zaradi suma vpletenosti pri financiranju spornih menedžerskih prevzemov in ki jo vodi nekdanji poslanec Zaresa Lojze Posedel.

"Pohlep in pomanjkanje etičnih norm"
"Vzrok za sporne menedžerske prevzeme je tudi v pohlepu oziroma pomanjkanju etičnih norm pri posameznih menedžerjih," so zapisali ter dodali, da je marsikaterega menedžerja gnala tudi želja, da bi se s prevzemom zunanjim vplivom politike izognil.

Poročilo komisije na seji obravnava državni zbor, član Rudolf Petan (SDS) pa se z vsemi ugotovitvami ni strinjal in je podal ločeno mnenje.

Kje je krivec? Petan je nakazal v nekaj smeri. Prva je bila praksa sodstva, ki po Petanovi oceni ni dohajala zakonodaje in situacije. Kot drugo je izpostavil, da se po ugotovitvah komisije prevzemne zgodbe začele pri preoblikovanjih PID-ov v holdinge, večina teh pa se sploh ni zgodila po letu 2005, je zatrdil in dokazoval s številkami.

"Pod Cviklom večina prodaj na nejaven način"
Večina prevzemnih zgodb se je zgodila nekje do leta 2002. Pri tem je izpostavil Sod, ki ga je med letoma 2000 in 2001 vodil Milan M. Cvikl. Leta 2000 je Sod izvedel 361 prodaj in leta 2001 96, medtem ko jih je leta 2005 le 37, je pojasnil Petan. Podobno stanje nakazujejo številke iz Kada. Pri tem je Petan poudaril, da je od 91 družb, v katerih je takrat Sod prodajal deleže, v kar 88 primerih prodajo izvedel na nejaven način. Takrat je bilo veliko prodanih gradbenih podjetij, pa tudi Hoteli Palace, kjer je bil Cvikl takrat član nadzornega sveta. Sklenil je z oceno, da se je dejavnost regulatorjev - Urada za varstvo konkurence in Banke Slovenije - zelo povečala po menjavi njunih vodstev v letu 2007.

"Ključno nespoštovanje prevzemne zakonodaje"
Breda Pečan (SD) je dejala, da se je mogoče delno strinjati s Petanovim ločenim mnenjem, saj je bila zakonodaja na področju prevzemov v času, ko je bila njihova intenzivnost največja, sicer popravljena, vendar uveljavljena šele z enoletnim zamikom. Zakaj je bilo tako, bo morala po njenem mnenju komisija še raziskati.

"Pri spornih menedžerskih prevzemih je ključno nespoštovanje prevzemne zakonodaje in da ta regulatorjem ni dala možnosti, da bi se spuščali v vsebino, ne le formo prevzemov oz. da bi preverjali, ali je prevzemnik sploh zmožen plačevati kredite 'tarče'," je poudarila.
Vizjak: V Janševi pisarni ni bilo govora o Mercatorju
Franci Kek (Zares) je povedal, da so posledice padca tajkunov pogubne tako za gospodarstvo kot tudi za pravno državo. "V poslanski skupini Zaresa menimo, da smo vsi postali talci sestanka, ki se je zgodil 12. avgusta 2005, na katerem sta bila poleg takratnega premierja Janeza Janše prisotna še Boško Šrot in Igor Bavčar, na katerem so se dogovorili, da si bodo razdelili Mercator, v zameno za vpliv na medije, kar je v pismu kasneje razkrila Andrijana Starina Kosem in priznal Šrot, ki je Janši očital poskus prevzema Dela prek slamnatih podjetij," je poudaril.

Andrej Vizjak (SDS) je poudaril, da o sestanku pri Janši obstaja javno dostopni zapisnik, ki mu do zdaj ni oporekal še nihče od prisotnih. "Tam se ni pogovarjalo o nobenem Mercatorju. Nobena vlada ni prodajala Mercatorja, temveč sta ga prodala Kad in Sod, ne pa vlada. Nobena revizija ni pri tem odkrila nič nezakonitega," je repliciral Vizjak.

SLS: Zanimivo, povsod najdemo NLB
"Sporni menedžerski prevzemi so še ena zgodba slovenske tranzicije in kraje državnega denarja," je uvodoma dejal Gvido Kres (SLS). Dejal je, da bi lahko rekli, da je šlo pri prevzemih za legitimen poskus posameznikov, da prek kreditov pridejo do ogromnega premoženja, vendar, kot pravi, ni tako, saj naj bi bili ti posli dostopni le nekaterim posvečenim elitam. "Zanimivo, v večino primerov je vpletena NLB, ki je državna banka, v kateri kadruje politika, ki ima trenutno oblast. Kdo pa plača ceno pohlepnih poskusov grabljenja denarja? Državljanke in državljani, tudi tisti brezposelni. In kaj zdaj? Nič. Psi lajajo, karavana gre naprej," je opozoril.

LDS: Odgovorni so nosilci javnih funkcij
Tone Anderlič (LDS) je kot ključno dejstvo izpostavil, da je odgovornost za menedžerske prevzeme na nosilcih javnih funkcij, ki so zasedali položaje v posameznih obdobjih. Kot pravi, so ugotovitve komisije šele nakazane smeri, v katerih je treba nadaljevati delo. "Verjamemo, da bodo pristojni pogledali ugotovitve in da bodo ukrepali v smeri izboljšanja razmer," je dodal.

SNS: Kje je bila takrat centralna banka?
Silven Majhenič (SNS) je izpostavil dejstvo, da je pri menedžerskih prevzemih vsak iskal svojo priložnost, državni regulatorji pa so bili dolžni, da se informirajo in ustavijo prevelike apetite. Pri tem je poudaril, da nosi delež odgovornosti tudi centralna banka, ki naj ne bi opravljala funkcije nadzora. "Vedelo se je za kršitve, vendar kronskih dokazov ni bilo," je pojasnil.