Poslanec DeSUS-a Branko Simonovič je prepričan, da je bila odločitev informacijske pooblaščenke, ki je ugodila zahtevi Televizije Slovenija za dostop do odločbe, s katero je koprska upravna enota zavrnila njegovo vlogo za legalizacijo črne gradnje v koprski Semedeli, zgrešena in da mu je bila z razkritjem vsebine odločbe narejena velika osebna škoda. Od sodišča zahteva, da odločbo razveljavi.

Sorodna novica Poslanec DeSUS-a Simonovič ostaja črnograditelj

Kaj je tako razjezilo Simonoviča? To, da je informacijska pooblaščenka presodila, da je poročanje o poslančevi črni gradnji in poskusu legalizacije nesporno v interesu javnosti, ki je močnejši od interesa varstva njegovih osebnih podatkov, da se zahtevane informacije nanašajo na javnega funkcionarja, ki predstavlja ali bi moral predstavljati tudi moralno avtoriteto z vidika spoštovanja prava, in da ima težo tudi to, da je prosilka novinarka nacionalne hiše.

In najpomembnejše – ugotavlja, da je Simonovič poslanec in podpredsednik državnega zbora in kot tak absolutna javna oseba, ki se je sama izpostavila "žarometom na javnem odru", zato mora sprejeti, da se bo v veliki meri, včasih pa celo vseobsegajoče soočal s pozornostjo medijev in javnosti. Prostor za varstvo osebnih podatkov poslanca je zato izrazito zožen, so zapisali v uradu informacijske pooblaščenke.

Nasprotno pa je Simonovič prepričan, da ne drži, da je absolutna javna oseba. V tožbi je zapisal, da je podatek o legalizaciji njegovega objekta popolnoma njegova zasebnopravna zadeva in zato ne more biti predmet razkritja ter da bi bilo treba dati prednost varovanju njegove zasebnosti. Po njegovem mnenju bi novinarka smela priti do podatkov o njegovi gradnji samo, če bi izkazala pravni interes in bila udeležena v postopku.

Simonovičev pregon informacijske pooblaščenke je še toliko bolj bizaren, ker je tožbo vložil po objavi televizijskega prispevka, torej po tem, ko smo odločbo upravne enote o zavrnjeni legalizaciji pridobili sami in jo pokazali javnosti. Upravna enota nam je sprva namreč ni hotela izročiti zaradi varstva osebnih podatkov. In še ko jih je v izročitev prisilila IP, so nam poslali popolnoma počrnjeno odločbo, iz katere ni mogoče razbrati tako rekoč ničesar.

Zakaj smo, čeprav smo v rokah že imeli odločbo, vztrajali, da bi jo dobili po uradni poti? Ker menimo, da sporna ali celo nezakonita ravnanja najvišjih predstavnikov politične oblasti ne morejo in ne smejo nositi pečata zaupnosti.

"Pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je pravica, zagotovljena z zakonom, vendar pa poudarjamo, da gre za visokega javnega funkcionarja, ki ima kot absolutno javna oseba bistveno zmanjšano pravico do zasebnosti, zato njegovi osebni podatki v konkretni zadevi po naši presoji niso varovani. Vse argumente, zakaj menimo, da gre za prosto dostopne informacije, pa smo navedli v izpodbijani odločbi," so tožbo Simonoviča za TV Slovenija komentirali v uradu informacijske pooblaščenke.

Zakaj je vložil tožbo za razveljavitev razkritja nečesa, kar je bilo že javno objavljeno, in čeprav je bila različica dokumenta, ki jo je dovolila pooblaščenka, popolnoma anonimizirana, ni mogoče izvedeti. Simonovič se na naše klice in SMS-sporočila ne odziva.