Sindikat poštnih delavcev KS 90, ki vključuje nekaj več kot 600 članov, je bil sicer vključen v pogajanja glede sprememb kolektivne pogodbe, bil je tudi sopodpisnik dogovora, potem pa so pri Pošti Slovenije med pogajanji o reševanju odprtih vprašanj ugotovili, da sindikat ni reprezentativen in da se nameravajo pogajati le še s Sindikatom delavcev prometa in zvez, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Pri SPD-ju so se na očitke o nereprezentativnosti odzvali s protestnim shodom v Kopru, ki se ga je udeležilo več kot 100 članov sindikata in njihovih podpornikov. Pošti namreč očitajo, da je pri ugotavljanju reprezentativnosti sindikata obravnavala podatke o članstvu iz decembra, ko je sindikat vključeval nekaj manj kot 300 članov. Z več kot 600 člani pa vključuje zahtevanih 10 odstotkov. Pri Pošti sicer menijo, da Konfederacija sindikatov 90 ni reprezentativna za področje prometa in zvez, zato SPD obravnavajo kot samostojen sindikat, ki za reprezentativnost potrebuje najmanj 15-odstotno članstvo glede na zaposlene.

Sindikat: Pošta nas želi izločiti iz pogajanj
V SPD-ju odgovarjajo, da gre v tem primeru za načrtno prikrojeno tolmačenje zakonodaje, z namenom, da se SPD izloči iz pogajanj. Pravno mnenje, ki so ga pri sindikatu pridobili, namreč zagovarja stališče, da v okviru nacionalne konfederacije SPD za reprezentativnost potrebuje članstvo 10 odstotkov vseh zaposlenih. Obenem v SPD-ju poudarjajo, da Pošta med pogajanji o kolektivni pogodbi reprezentativnosti SPD-ja ni postavila pod vprašaj.

Pri Pošti zatrjujejo, da ugotovitev nereprezentativnosti SPD-ja ni povezana s tem, da v sindikatu niso dali soglasja na predlagani sporazum, saj poudarjajo, da imajo pravico kadarkoli ugotavljati reprezentativnost sindikata. Po drugi strani pa nezadovoljstva z dialogom ne skrivajo in SPD-ju očitajo, da je od usklajenega dogovora odstopil, potem ko so vsi pogajalci vanj vložili veliko truda. Pri Pošti SPD-ju očitajo tudi, da so med pogajanji nenehno spreminjali svoja stališča.

Prva zaostritev zaradi prekomernih nadur
Da so odnosi med SPD-jem in Pošto Slovenije že dalj časa zaostreni, potrjuje tudi dogajanje v februarju, ko so zaradi večjega števila bolniških odsotnosti pismonoše opravljali veliko število nadurnega dela, tako so imeli lani na ravni Pošte Slovenije delavci 140 tisoč nadur. Takrat so v SPD-ju vodstvo Pošte pozivali k ureditvi razmer zaradi povečanega obsega dela.

Pri Pošti so predlagali, da bi delo organizirali izmenično vsak drugi dan, preostale dni pa bi delavci izkoristili letni dopust ali presežne ure in si tako odpočili. Predlog prisilnega dopusta je bil za SPD nesprejemljiv, zato je predsednik sindikata Saša Gržinič članom predlagal, naj bodo pozorni na zdravstvena tveganja zaradi izgorelosti in naj delo zaključijo po preteku delovnega časa, ne glede na to, ali so pri tem raznesli vso tvarino.

Pošta: Opozorilo ni povezano s sindikalnim delom
Pri Pošti Slovenije so na ta poziv in odločitev Gržiniča odgovorili s pisnim opozorilom Gržiniču zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, saj so nekateri pismonoše skladno z njegovim pozivom delo končali ob predvidenem urniku, ne glede na to, ali so izpolnili načrtovano delovno obveznost, s čimer naj bi Pošti grozila tudi škoda. Podobno izkušnjo z opominom je pred časom, kot smo poročali, prejel tudi sindikalni zaupnik Zavarovalnice Triglav.

Vodstvo Pošte Slovenije zavrača namigovanja, da naj bi opozorilo pomenilo pritisk pri izvajanju sindikalnega dela. Pojasnjujejo, da opozorila niso podali zaradi izvajanja sindikalne dejavnosti, "temveč izključno zaradi kršitev, ki jih je Gržinič kot delavec storil v okviru delovnega razmerja. Očitki o nezakonitem, nedopustnem in kaznivem dejanju Pošte Slovenije so v tem primeru v celoti neutemeljeni in jih Pošta Slovenije ostro zavrača," so zapisali.

"Neživljenjski normativi"
Gržinič pa poudarja, da so zaposleni pri Pošti še naprej preobremenjeni. To potrjuje, tako Gržinič, tudi podatek, da velik del novih sodelavcev odneha po manj kot mesecu dni, saj ne zdržijo obremenitev. Težava je tudi v tem, da je opredelitev nadurnega dela odvisna tudi od izpolnjevanja normativov, ti pa so določeni brez izkušenj s terena. "Če bi bili za tekočim trakom, potem bi bili še vzdržni, ampak naše delo je odvisno od prometa in tudi od komunikacije s strankami."

Pismonoše morajo namreč strankam ponujati tudi preostale izdelke in storitve Pošte Slovenije, zato morajo stranke nagovarjati. Mesečni normativ za prodajo preostalih proizvodov sicer ni visok, zato Gržinič poudarja, da marsikateri pismonoša z lastnimi sredstvi kupi toliko srečk, da izpolni ta vidik delovne uspešnosti. "Po drugi strani pa imamo primer s terena, pismonošo, ki več kot desetkrat presega zahtevani normativ, a mu ob koncu meseca brišejo nadure, ker ne izpolnjuje normativa raznašanja tvarine." Gržinič je zato prepričan, da bi bil najboljši nadzor nad delavci, če ga Pošta želi izvajati, preprosto nadzor na terenu.

Pošta: Urejamo razmere za delo
Pred napovedanim protestnim shodom so pri Pošti sicer pojasnili, da so v preteklih mesecih že opravili vrsto aktivnosti za izboljšanje delovnih pogojev. Med drugim navajajo prizadevanja za zaposlitev 111 dodatnih ljudi, racionalizirali so sobotno dostavo, od aprila pa se je zmanjšal obseg blaga, ki se prodaja pri dostavi, "kar pomeni laže osredotočanje pismonoš na kakovostno izvajanje dostave pošiljk".

Med ukrepi pa pri Pošti napovedujejo tudi prenovo sistemizacije delovnih mest do 1. septembra 2017, prav to pa je tudi jabolko spora med Pošto in SPD-jem. V sindikatu se namreč bojijo, da bo sistemizacija izvedena po zgledu Italije, kjer je delo, ki ga pri nas opravljajo pismonoše, razdeljeno med pismonoše, dostavljavce in raznašalce, slednji naj bi raznašali letake. To pa bi pomenilo tudi znatno nižje prihodke za nekatere zaposlene, opozarja Gržinič in dodaja, da od Pošte Slovenije niso prejeli nobenih konkretnih predlogov. Prav zaradi tega tudi niso želeli podpisati dogovora, "saj je predvideval dogovore pri delovnih skupinah s skromno možnostjo vpogleda in vpliva sindikata na predlagane rešitve," še dodaja Gržinič.