Sodelujoči na posvetu z naslovom Resolucija in komisija – danes in jutri so poudarili pomen krepitve integritete v politiki in družbi, ob čemer so ugotovili, da komisija v družbi še vedno ni dobila potrebnega zaupanja, ki bi ga kot preventivni organ morala imeti. Osvetlili so tudi vprašanje, ali so sistemski položaj, vloga in pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v resnici najbolj optimalni za uresničevanje poslanstva komisije, ki je v zagotavljanju spoštovanja načel prava, transparentnosti in integritete v slovenski družbi in državi.

Ministrica poudarila pomen integritete

Zbrane je v uvodu nagovorila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki krepitev integritete vidi kot pomemben dejavnik razvoja demokratične družbe in temelj osebne svobode. "Integriteta je vodilo, ki ga moramo spoštovati in udejanjati po svojih najboljših močeh v največji možni meri vsak dan znova in na vseh ravneh svojega delovanja v zasebnem življenju, javnem prostoru, državnih institucijah in na vodilnih položajih, v medijih in povsod drugje," je poudarila.

Po mnenju ministrice je v Sloveniji sicer še veliko prostora za izboljšave, ko gre za spoštovanje integritete in transparentnosti ter učinkovitejši pregon kršitev na področju korupcije. Vlogo in položaj komisije pa vidi v ozaveščanju, sprejemanju standardov, priporočil in drugih mehkih ukrepov ter v spremljanju stanja in napredka na področju preprečevanja korupcije.

Šumi: Pogosto nismo dobili niti odziva

Po oceni aktualnega predsednika KPK-ja Roberta Šumija komisija "deluje dobro in uspešno", se pa na komisiji zavedajo, da so učinkoviti le toliko, kolikor so ugotovitve in priporočila komisije upoštevani v praksi. "V preteklosti pogosto nismo dobili niti odziva na naša priporočila, kar je seveda narobe," je poudaril.

Po Šumijevem mnenju komisija ne potrebuje novih, denimo policijskih pooblastil, si pa želijo izboljšanja učinkovitosti postopkov pri posameznih institutih skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija tudi nima vzvoda za sankcioniranje kršiteljev integritete, "kaj šele, da bi kršitelje pozivali k temu, da zapustijo svojo funkcijo", je poudaril.

Na komisiji so od leta 2019 obravnavali 22 kršitev integritete, od tega jih je sedem pravnomočno potrjenih s sodbo upravnega sodišča. "Sodišče je potrdilo, da laž funkcionarja, ki zavaja, pomeni kršitev integritete," je poudaril Šumi. Spomnil pa je tudi, da je komisija z novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu pridobila pomembno priznanje glede svojih pristojnosti pri obravnavi kršitev integritete in nasprotja interesov.

Penko: Stanje izjemno problematično

Po mnenju odvetnika in nekdanjega direktorja vladnega urada za preprečevanje korupcije Boštjana Penka je stanje na področju korupcije v Sloveniji izjemno problematično, saj se "eno govori, dela pa drugo". Po Penkovem mnenju stanja na področju korupcije v Sloveniji sicer ne more rešiti "noben strateški dokument". Spomnil je tudi, da je v preteklosti primanjkovalo politične volje, da bi se preganjala korupcija in gospodarski kriminal.

"Odstotek ljudi v Sloveniji, ki plačujejo podkupnino, od leta 2007 ostaja približno enak," je zatrdil nekdanji predsednik KPK-ja Drago Kos. Opozoril pa je tudi na odsotnost političnih razprav o vlogi korupcije. "Do volitev leta 2018 so bile vse volitve zaznamovane s kar hudimi razpravami o korupciji, leta 2018 pa teh razprav ni bilo. To so s pridom izkoristile nekatere stranke prejšnje vlade, pri sedanji vladi pa še ne vemo, kje smo," je med drugim opozoril Kos.

Glede vloge komisije v prihodnje so se govorci na razpravi strinjali, da naj ta ne bo represiven organ, da pa morajo njene ugotovitve imeti posledice, ki jih danes večinoma nimajo. Kot so tudi opozorili, v Sloveniji imamo zakonodajo in druge akte, vendar jih ne izvršujemo.