Zbrane je nagovoril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, ki je poudaril pravico vsakega posameznika do pokopa. Po njegovem mnenju je prav to področje skozi zgodovino "ostalo slepo črevo družbe, ob katerem se vedno znova vnamejo številne moralne dileme ter zgodovinska in politična razhajanja".

Po njegovih besedah je 600 evidentiranih vojnih grobišč in več kot 100 še neraziskanih vojnih morišč za Slovenijo veliko kolektivno moralno breme, dolžnost politikov pa je, da na dostojanstven in spoštljiv način "enkrat za vselej zapremo to moreče poglavje". "Nesporno je, da smo prav pri tem vprašanju kot država zatajili, in skrajni čas je, da se to vprašanje uredi pietetno, nikakor pa ne politično," je poudaril Kovšca.

Ob tem je še spomnil, da so Slovenci v obeh svetovnih vojnah umirali v več kot 30 državah, za tretjino od 20.000 umrlih pa še danes ni znano, kje so umrli in kje so pokopani. Kot moderna, demokratična in v prihodnost zazrta država si mora Slovenija prizadevati, da je področje ureditve vojnih grobov in vojnih pokopališč pri nas in naših pokojnih v tujini urejeno, je prepričan Kovšca.

Ali država sploh ima vse podatke?

Pri tem se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali ima država vse podatke o vojnih grobovih in žrtvah. Podatki o žrtvah, njihovih imenih in priimkih so namreč še vedno pomanjkljivi.

Ustanovitev sektorja za vojne grobove in grobišča na upravi za vojaško dediščino na ministrstvu za obrambo po mnenju Kovšce vzbuja upanje, da bo na tem področju na podlagi boljšega in tvornejšega povezovanja vseh pristojnih institucij, nevladnih organizacij in posameznikov sledila celostna ureditev področja.

Ob tem je v. d. generalnega direktorja uprave za vojaško dediščino Rok Šteblaj pojasnil, da ugotavljajo, da je področje vojnih grobov in grobišč obsežno, ob čemer so očitni znaki neenotnega in neažurnega urejanja problematike.

Več kot 2000 lokacij po Sloveniji in tujini

Gre namreč za več kot 2000 lokacij po Sloveniji in v tujini. Prve korake so po njegovih besedah na upravi usmerili v pregled in ureditev podatkov v registru in prenosu podatkov na enotno elektronsko platformo. Novo podatkovno in prostorsko bazo prikritih vojnih grobišč kot podlago za upravljanje registra vseh vojnih grobišč so namreč vzpostavili lani.

Vzporedno izvajajo pregled stanja, ki bo podlaga za načrte vzdrževanja in obnov vojaških grobov in grobišč, je pojasnil Šteblaj. Kot je še dejal, jih veliko dela čaka na področju ureditve in označevanja grobišč ter vpisa v register vojnih grobišč, pri čemer se bodo opirali na sodelovanje z zavodom za varstvo kulturne dediščine, lokalnimi skupnostmi in strokovnimi institucijami.

Slovenija ima sklenjenih tudi osem bilateralnih sporazumov s področja vojnih grobišč, ki določajo postopke postavitev vojnih grobišč, prekopov in odgovornost za varovanje in oskrbo vojnih grobišč v tujini, je pojasnil Šteblaj. Sodelovanje z drugimi državami po njegovih besedah tako prinaša tudi možnosti za boljšo oskrbo slovenskih grobov v tujini ter priložnost za sodelovanje s tujimi muzeji in arhivi, ki bi lahko dopolnili slovenske podatkovne baze.