Peto poročilo komisije, ki je izšlo pri založbi Družina, po besedah predsednika komisije Dežmana potrjuje doseženo raven raziskav, odpira poti za novo stopnjo raziskav, urejanja in upravljanja vojnih grobov. Prvi del je tako namenjen analizi pravnega in dejanskega stanja vseh vojnih grobov v Sloveniji, kot pravi Dežman, tudi "sramotnega stanja grobov nekdanje zmagovite strani". V vojni evidenci je namreč samo 20.000 pokopanih oz. grobov od 50.000 žrtev, je dejal urednik monografije.

Danes so predstavili tudi novo podatkovno in prostorsko bazo vojnih grobov, pa tudi načrte o upravljanju grobišč v prihodnje in kraje grobov v zbirki podatkov o žrtvah druge svetovne vojne Inštituta za novejšo zgodovino. Po navedbah inštituta namreč dve tretjini od 100.000 žrtev vojnih in povojnih žrtev nimata vpisanega kraja groba, kar po Dežmanovih besedah pomeni, da bi morali register vojnih grobišč nujno dopolniti. Cilj projekta je vzpostavitev slovenskega virtualnega pokopališča. Ob tem je spomnil, da so na zavodu za varstvo kulturne dediščine pripravljeni na revizijo postopkov za vpis vojnih grobov v Register kulturne dediščine.

V monografiji so prikazali tudi podatke o zapornikih in taboriščnikih v prvih letih po drugi svetovni vojni. Komisija je namreč poskrbela za digitalizacijo zaporniških knjig iz obdobja med letoma 1945 in 1950. Prve ugotovitve kažejo, da je bilo v tem času v zaporu veliko več prebivalcev Slovenije, kot smo domnevali do zdaj, pravi Dežman. Podatke analizira Arhiv RS, komisijo pa predvsem zanima, ali bo iz njih lahko zbrala informacije o ljudeh, ki so bili med omenjenima letoma "zunajsodno umorjeni".

V drugem delu monografije so refleksija Pavla Jamnika o kosteh ubitih, ki postanejo orožje živih, Andreja Mihevca o stanju brezna pod Macesnovo gorico ter arheološka in antropološka poročila o ekshumacijah in arheoloških raziskavah v zadnjih letih, zlasti v Breznu 3 v Kočevskem rogu, Koščevem breznu in protitankovskem jarku pri Mostecu.

V poročilu so objavljene tudi uvodne besede predsednika republike Boruta Pahorja "Sprava je pot", predsednika državnega sveta Alojza Kovšce "Pravica do groba" in ministra za obrambo Mateja Tonina "Grobišča kot simbol preseganja delitev in spomina na vse naše mrtve".