"Nisem v stiku z nobeno stranko, ne na levi ne na desni, saj je obstoječa strankokracija eden glavnih problemov Slovenije. Upam, da se bodo civilna gibanja povezala prek skupne platforme, tako je mogoče ustvariti široko gibanje, ki bo imelo za cilj spremembe politične kulture v Sloveniji. Da bomo lahko živeli v normalni državi, ki bo imela normalno politiko," je Robert Golob za Delo razkril svoje politične cilje, kandidature na prihodnjih volitvah pa tudi ni izključil.

"Glavni namen gibanja je sprememba politične kulture, če se bo treba opredeljevati glede političnega sodelovanja po volitvah, pa naj povem, da je sodelovanje mogoče z vsemi, s katerimi delimo enake vrednote," je poudaril. Njegova odločitev o politični aktivaciji pa je, kot je povedal, dokončna, ne glede na to, kako bo odločilo sodišče o vodenju Gen-I-ja.

Ustanovitev nove zelene stranke so napovedale tudi različne civilne iniciative in nevladne organizacije. Med ustanovnimi člani sta Uroš Macerl iz Eko kroga in Urša Zgojznik iz Ekologov brez meja, podprla pa naj bi jih že Evropska zelena stranka. Več podrobnosti bodo razkrili v petek, ko bo na njihovi novinarski konferenci sodeloval tudi Thomas Waitz, predsednik Evropske zelene stranke, ki naj bi javno izrazil in utemeljil podporo novonastajajoči stranki.

Kaj pomenijo napovedi različnih gibanj, da bodo aktivno vstopila v politiko?

"Ne bi upal ocenjevati, kako se utegne odrezati Robert Golob ob morebitnem vstopu v volilno tekmo. Je pa nekaj okoliščin, ki mu utegnejo pri tem pomagati. Prva in najbolj očitna je dejstvo, da se je s tem, ko mu lastniki, za katerimi je seveda vlada, niso podaljšali mandata, znašel v podobnem položaju kot pred leti Zoran Janković, ki so ga volivci po razrešitvi s položaja predsednika uprave Mercatorja nagradili najprej na županskih volitvah, na katerih je do danes ostal nepremagljiv, vmes pa še na parlamentarnih. In tako kot v primeru Jankovića utegne del volivcev videti Goloba kot žrtev kadrovske politike aktualne vlade, hkrati pa ga prepoznati kot uspešnega in učinkovitega menedžerja, kar je v politiki vsaj v očeh določenega dela volivcev dobrodošlo. Ali bo bolj prepričljiva vladna stran, ki trdi, da je bil Golob slab menedžer (Hojs, Počivalšek …) in da je imel Gen-I pod njegovim vodstvom slabe rezultate, pa bomo videli," je Golobovo napoved za MMC komentiral urednik notranjepolitičnih in gospodarskih oddaj Radia Slovenija Aleš Kocjan.

Golob je bil z desnega pola slovenske politike že deležen očitkov o enormno visoki plači. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki ga vodi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je, kot so pred kratkim poročali mediji, že uvedlo prekrškovne postopke zoper organe nadzora podjetja Gen-I, njene polovične lastnice Gen-EL ter hčerinskih družb GEN-I ESCO in Elektro energija. Na gospodarskem ministrstvu namreč menijo, da prejemki uprave Gen-I niso bili usklajeni s t. i. Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače državnih direktorjev.

Očitki na račun visokih plač so v preteklosti večkrat naleteli na pozitiven odziv pri volivcih in so bili deloma zaslužni, da so nekateri politiki (France Arhar, Gregor Virant) (pre)hitro končali svojo politično kariero.

"Gotovo bo Golobova plača pomembna tema, s katero ga bodo skušali politični nasprotniki, zlasti člani vladne koalicije, diskreditirati, kar se že dogaja. Golob v politiki ni neznanka, saj je bil že visoki uslužbenec na ministrstvu, aktiven v političnih strankah (Pozitivna Slovenija, SAB), zato se ne bi strinjal z oceno, da je tozadevno brez izkušenj. Prepričan sem tudi, da odločitve o političnem angažmaju ni sprejel povsem sam in da bo imel pri nadaljnjih korakih podporo ljudi, ki se na politiko dobro spoznajo. Druga okoliščina, ki je voda na njegov mlin, je trenutna razklanost slovenskega političnega prostora in posledično javnomnenjsko razpoloženje. Raziskava, ki jo je za RTV nedavno naredila Mediana, daje slutiti, da se volivci spet ozirajo po novi ponudbi na politični tržnici in da se morda spet odpira prostor za nove igralce, saj ostajajo razmerja med obstoječimi strankami bolj ali manj nespremenjena in tudi opozicijskim strankam KUL podpora ne narašča kljub nemiru, ki ga v družbo vnaša aktualna oblast," pravi Kocjan.

Ob tem tudi poudarja, da če bo Golob uspešen v svoji nameri povezati civilno družbo, ki je odločilno vlogo odigrala na zadnjem referendumu o zakonu o vodah, je to lahko za levo sredino in KUL velik izziv ali, bolje rečeno, težava.

"Moč civilne družbe je po referendumu o vodah pomemben politični kapital, ki ga do zdaj ni uspelo izkoristiti še nobeni stranki niti politični opciji. Glede na to, da je Mediana v prvem merjenju za RTV zaznala Povežimo Slovenijo, Z.Dej in Našo deželo in da so omenjeni akterji v glavnem načeli podporo desnih strank, se mi zdi, da se lahko podobno zgodi levosredinskim strankam ob prihodu novih Zelenih z Urošem Macerlom in Uršo Zgojznik na čelu ter Roberta Goloba s civilno družbo," še meni Kocjan.