Komisija za preprečevanje korupcije je na novinarski konferenci predstavila prve analize prejetih poročil o premoženjskem stanju zavezancev.

Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je uvodoma pojasnil, da je Slovenija kot prva tranzicijska država uvedla poročanje o premoženju javnih funkcionarjev, vendar je bilo to področje po njegovem v preteklosti preveč zanemarjeno, zato se danes pojavljajo resne problemi.

Izpostavil je predvsem pomanjkljivo zakonodajo in izrazito pomanjkljivo poročanje o premoženju do vpeljave informatizacije leta 2011. Posledično je tako dodana vrednost nadzora nad premoženjem pri preprečevanju korupcije majhna.

Klemenčič je še zatrdil, da pri nas mešamo hruške in jabolka, saj obstaja povsem enak sistem poročanja o premoženju za poslance, sodnike, tožilce, ministre, župane in ostale funkcionarje, kar pa po njegovem ni prav. Kot pravi, v Sloveniji v dvajsetih letih še nismo enovite evidence o tem, kdo vse sploh je zavezanec za poročanje o premoženju.

Povprečen župan ima na banki dobrih 19 tisoč evrov
Na komisiji so na podlagi pridobljenih podatkov pojasnili, da ima povprečen poslanec na banki dobrih 13 tisoč evrov, doma hrani dobrih 3.400 evrov gotovine, ima dobrih 48 tisoč evrov obveznosti ter je dal dobrih 97 tisoč evrov posojil. Ima tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 154 tisoč evrov in za približno 4.800 evrov vrednostnih papirjev.

Povprečen minister ima po podatkih komisije na banki dobrih 19 tisoč evrov, doma gotovine ne hrani, ima dobrih 41 tisoč evrov obveznosti ter je dal dobrih 2.400 evrov posojil. Ima tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 8 tisoč evrov ter za približno 7.900 evrov vrednostnih papirjev.

Povprečen župan ima na banki dobrih 19 tisoč evrov, doma hrani gotovino v vrednosti nekaj nad 1.600 evrov, ima dobrih 25 tisoč obveznosti ter je dal dobrih 8.900 evrov posojil. Poseduje tudi premičnine v skupni vrednosti nekaj nad 8.90 evrov ter za približno 7.900 evrov vrednostnih papirjev.

13 nekdanjih in en sedanji poslanec "pozabili" poročati
Vse te podatke so na komisiji pridobili iz poročil o premoženju, ki jih bili funkcionarji morajo oddati do 31. januarja. Poročil kljub temu do danes še vedno ni oddalo 13 poslancev iz prejšnjega sklica parlamenta in en poslanec iz sedanjega sklica. Poročila prav tako ni oddal en poslanec prejšnje vlade in 52 županov.

Komisija bo funkcionarje, ki podatkov še niso oddali, pozvala, da to storijo. Če se funkcionarji še vedno ne bodo odzvali, lahko na komisiji njihovim delodajalcem naročijo, da jim znižajo plačo vsak mesec za 10 odstotkov, dokler ne pridejo do minimalne plače.