Prebivalec Slovenije je po podatkih Statističnega urada RS v letu 2016 zavrgel povprečno 74 kilogramov hrane ali približno 0,2 kilograma na dan. Od tega je bilo 35 odstotkov užitne, 65 odstotkov zavržene hrane pa sestavljajo neužitni deli - lupine, kosti in koščice.

Skoraj polovico, 46 odstotkov, vse odpadne hrane so proizvedla gospodinjstva. Ta odpadna hrana je sicer predstavljala 12 odstotkov vseh v letu 2016 v gospodinjstvih nastalih komunalnih odpadkov.

Gospodinjstvom sledi dejavnost gostinstva in strežbe hrane, kjer so zavrgli 29 odstotkov vse odpadne hrane, proizvodnja hrana, kjer je med odpadki končalo 15 odstotkov vse odpadne hrane, ter distribucija in trgovine z živili, kjer so zavrgli 10 odstotkov vse odpadne hrane.

Več kot polovica (52 odstotkov) vse proizvedene odpadne hrane se je predelala anaerobno v bioplinarnah, četrtina (26 odstotkov) pa aerobno v kompostarnah. Odpadna hrana, zbrana kot del mešanih frakcij odpadkov, je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana v obratih za mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov (20 odstotkov), medtem ko sta bila z drugimi načini obdelana dva odstotka vse odpadne hrane.