V Sloveniji smo mediacijo začeli izvajati pred 20 leti. "V razvitejših državah je bila mediacija že uveljavljena, zato smo se tudi v Sloveniji odločili izobraziti mediatorje in na sodišču začeli ponujati način reševanja sporov, v katerem se stranki prostovoljno odločita, da bosta sami poskušali najti rešitev, ki je zanju najboljša. Pri tem jima pomaga mediator," je na srečanju mediatorjev za MMC pojasnila predsednica Društva mediatorjev Slovenije, Gordana Ristin.

Mediacije so pravzaprav mogoče pri vseh vrstah sporov. Sodišča ponujajo mediacije v družinskih, gospodarskih in civilnih sporih. Z mediacijo se lahko rešujejo celo mednarodni ali medkulturni spori. "Povsod, kjer so ljudje, so tudi spori, in spore je treba reševati," pripomni Ristin. Mediacije pa ne ponujajo le sodišča. Sprtima strankama jo lahko ponudijo centri za socialno delo, Gospodarska zbornica Slovenije, Center za mediacijo pri odvetniški zbornici, Društvo mediatorjev Slovenije ali zasebniki.

Mediacija, ki jo predlagata sodišče ali CSD, je brezplačna

Mediacija, ki jo predlagata sodišče ali CSD v družinskih sporih, je brezplačna. V civilnih sporih je brezplačna tri ure, v gospodarskih sporih pa je mediacija plačljiva.

"Sodišče strankam v sporu pošlje ponudbo za mediacijo, če stranki ponudbo sprejmeta, se določi mediator ali pa ga izbereta sami. Na CSD-jih mediacijo predvideva družinski zakonik. Ta zakoncema, ki se razvezujeta in ne moreta doseči sprave, ponudi družinsko mediacijo," pojasni Ristin. Zelo pomembno je, da je mediacija, ki jo ponudi sodišče ali center za socialno delo, brezplačna.

Kljub temu je še vedno najtežji del mediacije sprta človeka dobiti za isto mizo, iz izkušenj pripoveduje Ristin. "Najtežje je stranki prepričati, da poskusita rešiti svoj spor na miren način." Ali spore torej raje rešujemo na sodišču? "Stranke, ki so v sporu, gredo najprej k odvetnikom. Oni so 'zdravniki za spore'. Prevečkrat jim ponudijo 'zdravilo', kot je npr. vložitev tožbe, torej pravno rešitev, ne da bi vedno najprej razmislili o tem, da bi morda spor lahko rešili mirno. Da bi torej poklicali drugo stranko in predlagali mediacijo." Čeprav je pozivov k mediaciji vedno več, jih je po mnenju Gordane Ristin pri nas še vedno premalo. Poleg nekaterih ozaveščenih odvetnikov sprti stranki za mediacijo vse pogosteje nagovorijo tudi prijatelji. "A tu imamo v Sloveniji še veliko dela," meni Ristin.

Okrožno sodišče v Ljubljani mediacije izvaja že od leta 2001. "Če se stranke v postopku mediacije dogovorijo, je to odraz kulture dialoga in družbe," meni vodja tamkajšnje službe za alternativno reševanje sporov Barbara Levstik Šega. Ljubljansko okrožno sodišče se lahko pohvali z največ ponujenimi zadevami v mediacijo. Zanj dela približno 80 mediatorjev, ki so bodisi pravniki s pravosodnim izpitom ali sodniki, bodisi psihologi ali ekonomisti, ki mediirajo predvsem težje gospodarske spore.

Kot je za STA povedal predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, je odstotek mirnega reševanja sporov na ljubljanskem okrožnem sodišču relativno visok. Hkrati se več kot 50 odstotkov mediacij, za katere dobijo soglasje strank, konča uspešno, bodisi s sklenjeno poravnavo bodisi z umikom tožbe.

Tudi Levstik Šega z zadovoljstvom ugotavlja, da postaja mirno reševanje sporov vse bolj cenjeno, saj se na takšen način sodni postopek praviloma konča na prvi stopnji, s sodno poravnavo, kar pomeni, da mediacije razbremenjujejo tudi sodišča. "Mediacije so bile na začetku ustanovljene prav s tem namenom. Danes pa so mediacije glede na vrsto in vsebino sporov vedno zahtevnejše."

Mediacije družinskih sporov daljše kot nekoč

Kot primer Levstik Šega navede družinske spore, ki zahtevajo vse večjo angažiranost mediatorja in pogosto tudi psihologa, ki nastopa kot somediator. "V mediaciji sledimo interesu strank, na primer, kako se bodo po razvezi izvajali stiki z otrokom, komu bo dodeljeno skrbništvo, kakšna bo višina preživnine. Stranke se imajo možnost dogovoriti, kar želijo, da življenje lahko peljejo naprej tudi po razvezi."

Mediacija družinskega spora se v povprečju konča po dveh mediacijskih srečanjih. Pred leti so se spori končevali hitreje, v treh urah, danes traja to od pet do šest ur. Prvo srečanje traja od dve do tri ure, drugo srečanje prav tako, nato mediator spiše še poravnavo. A čeprav je mediacija pomembna predvsem zato, ker imajo stranke možnost sooblikovati spor, poravnavo v družinskih sporih vedno preveri tudi sodnik, saj mora biti poravnava predvsem v korist otroka.

Mediacijo ponujajo tudi v Odvetniški zbornici Slovenije

Janez Starman, predsednik Odvetniške zbornice Slovenije in hkrati mediator, meni, da je mediacija pravzaprav dolžnost države, da ponudi ljudem možnost reševanja sporov, hkrati pa jih sooči z dejstvom, da je spor nastal med njimi. "Domet sodne veje oblasti je omejen. Omejen je z zakoni in zahtevki. Mediacija na drugi strani ni omejena. Omogoča fleksibilnejši in življenjski pogled na širši nabor rešitev, ki jih na koncu v okviru zakona še vedno potrdi sodnik."

Na vprašanje, kakšen je interes za izvajanje mediacije med odvetniki, Starman odgovarja, da je odvetniška zbornica prav zaradi izkazanega interesa odvetnikov ustanovila svoj mediacijski center. "Gre za načine reševanja sporov, ki ne konkurirajo sodišču, temveč so neke vrste nadgradnja," pojasni Starman. "V našem mediacijskem centru lahko kolegi že pred vložitvijo tožbe ali pred zaščito interesa svoje stranke, spor poskusijo rešiti z mediacijo." V nasprotju s sodiščem pridružene mediacije mediacija, ki jo ponujajo v okviru odvetniške zbornice, ni brezplačna, a jo stranke vseeno uporabljajo.

Največ mediacij izvedejo v družinskih sporih, ki potrebujejo še posebej hitro in rahločutno obravnavo. Sledijo gospodarski spori, v katerih si stranke ne morejo privoščiti čakanja na konec dolgotrajnih sodnih postopkov, pojasni Starman. "Stranke so se spremenile. Ne pridejo več k odvetnikom zato, da bi se "preklale", temveč zato, da uredijo razmerje in gredo z življenjem naprej." Kot še doda Starman, v gospodarskih sporih stranke nimajo več privilegija, da bi ostale sprte, če želijo nadaljevati poslovanje in ustvarjati dobiček.

Kdo je lahko mediator?

Po zakonu o alternativnem reševanju sodnih sporov za mediatorja zadostuje višja izobrazba, ki ni nujno pravne smeri. Bodoči mediator pa mora opraviti osnovno izobraževanje za mediatorja, ki se izvaja po programu, predpisanem v pravilniku o mediatorjih na sodiščih, ali glede na družinski zakonik, v katerem so prav tako določene zahteve za mediatorje. Sicer pa lahko vsak, ki organizira mediacijo na katerem koli drugem področju, naredi svoj izbor mediatorjev.

Kot pojasni Ristin, v Sloveniji žal nimamo podatka o skupnem številu mediatorjev. V društvo mediatorjev je včlanjenih več kot 300 članov, sicer pa je po njenih podatkih v Sloveniji več kot 1000 ljudi, ki so opravili osnovno izobraževanje o mediaciji. "Aktivno mediiramo tisti, ki smo na seznamu sodišč in seznamu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti," doda Ristin.

Prostor za izboljšave

Kot je opozorilo več govornikov na konferenci mediatorjev, bo ministrstvo za pravosodje moralo resno razmisliti o dvigu tarif za mediatorje. Trenutna tarifa znaša 17 evrov bruto za 30 minut, kar v praksi pomeni približno 10 evrov neto za pol ure oziroma 20 evrov neto na uro. Natančneje bo treba zastaviti tudi standarde in izbirne postopke za bodoče mediatorje.

Nova ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na srečanju mediatorjev dejala, da se bo zavzela za zagotovitev virov stalnega financiranja za mediacije in ureditev vprašanja tarif mediatorjev v sodnih postopkih. Obenem je napovedala, da bo znova vzpostavila svet za alternativno reševanje sporov, in sicer kot stalno posvetovalno telo ministrice, navaja STA.

Janez Starman mogoče izboljšave po 20 letih delovanja mediacije v našem prostoru vidi predvsem v izobraževanju. "Mediacijo je treba približati ljudem, a ne le odraslim, ki smo že nekoliko težje učljivi. Po mojem mnenju bi jo morali umestiti že v osnovne programe izobraževanja, že od vrtca ali celo od šole za starše dalje. Vsakemu od nas se nekajkrat na dan zgodi, da pride v spor. Zato je pomembno, da miren način reševanja sporov preide med naše vrednote in postane del naše kulture. Torej, da spora ne zaostrujemo, temveč se umirimo in poskušamo razumeti situacijo. Tudi temu 'ohlajevalnemu obdobju' je namenjena mediacija."

Kot sklene Starman, spori sami po sebi niso nekaj slabega. Spor nastane takrat, ko ne dosežemo nečesa, kar bi želeli, ker nam nekdo to onemogoči. Mediacija je po njegovih besedah lažja pot do srečanja obojestranskih interesov in njihovih izpolnitev.