Ena izmed prioritet nove vlade je tudi umiritev političnih razmer, pri čemer se postavlja vprašanje, ali so pri tem mišljene razmere znotraj parlamenta ali širše družbe. Navsezadnje so prav več mesecev razburkane politične razmere v družbi hote ali nehote prispevale k temu, da je vodenje vlade prevzela Alenka Bratušek. Antropologinja Vesna Vuk Godina meni, da gre za "umiritev političnih razmer znotraj parlamenta oziroma znotraj formalnih institucij države". "Kar pa mislim, da bi bilo zelo potrebno, ker bi bil skrajni čas, da se začnejo ukvarjati s kakšnimi problemi, ne pa sami s sabo pa s tem, kako bodo drug drugega zaj..., da ne rečem, do konca."

Sociolog Gorazd Kovačič pa meni drugače, in sicer, da se je napoved umiritve političnih razmer nanašala bolj na umiritev razmer v družbi in ne v parlamentu. "Mislim, da je merila predvsem na to drugo, se pravi na bolj strpen dialog s partnerji na raznih pogajanjih, recimo s socialnimi partnerji, na to, da slog vladanja ne bo takšen, da se nasprotniki, s katerimi se morate o nečem uskladiti, diskreditirajo, napadajo, da se govori o zarotah." Kot meni Kovačič, je koalicija napovedala "manj arogance oblasti v slogu".

Glede dinamike v parlamentu pa Kovačič misli, "da bo imela vlada kar težko delo. Pričakujem, da se bodo že čez nekaj mesecev začela trenja med članicami koalicije. Opozicija bo pa seveda v vsakem primeru agresivna, predvsem SDS, to je popolnoma jasno." Če se napetim razmeram v DZ-ju vlada ne bo mogla izogniti, pa po mnenju Godine podobno velja tudi širše. Prepričana je namreč, da ji umiritev razmer v družbi na splošno ne bo uspela, ker se bodo vstaje nadaljevale. Bratušek je sicer vstajnike že pozvala k dialogu. "Še enkrat poudarjam, da bom praktično takoj po sestavi vlade skušala ali pa prosila te protestnike, da se usedemo za mizo in se pogovorimo, ker mislim, da je samo za mizo pravi prostor za pogovor," je kakšno uro pred podpisom koalicijske pogodbe prejšnji teden v DZ-ju za MMC dejala Bratušek.

Poziv predsednice vlade protestnikom "inteligentna poteza"
Kaj o tem meni Godina? "To je inteligentna poteza vsaj z zornega kota PR-ja. Če bi jaz bila na takem položaju, bi se tudi pogovarjala z vstajniki, zaradi tega, ker se je pač treba pogovarjati s civilno družbo, posebej s tistim delom, ki predstavlja njen najbolj kritični del. Če ona slučajno misli, da bo to kakor koli prispevalo k temu, da bo politika obvladala vstajnike, se seveda moti. Tudi ne vem, kakšen namen ona ima, sama poteza pa mislim, da je pravilna. Sploh bi se več morali pogovarjati z drugače mislečimi. To bi bila pomembna sprememba v slovenski politični kulturi."

Kovačič se z Godino strinja v tem, da je poteza Alenke Bratušek pametna. "Z vidika premierke je to modra poteza. Ponudila je roko. Kaj bo iz tega nastalo, se bo pa videlo," je dejal. Za kakršen koli dogovor pa je potrebna dobra volja na strani vlade in konstitucija ter uskladitev o nekih konkretnih zahtevah na strani vstajnikov, je še opozoril sociolog. Pri tem opozarja na politično heterogenost samega vstajniškega gibanja, pa tudi na možnost negativnega vpliva takšnih pogovorov na samo gibanje. Poziv Alenke Bratušek k pogovorom s protestniki Kovačič razume "kot poskus spraviti jih k nekemu dialogu, kar bi vstajnike vpreglo v institucionalno politiko. To seveda ni nujno slabo, odvisno, kaj vstajniki hočejo. Bi pa to temu vstajniškemu gibanju vzelo veter iz kril."

Medtem ko velik del vstajnikov zahteva predčasne volitve, pa je nova koalicija ponudila zgolj iskanje zaupnice v DZ-ju čez eno leto. Tudi Godina meni, da so predčasne volitve edina prava poteza, a vendarle meni, da je napoved iskanja zaupnice, čeprav ne na volitvah, dobra. "To je velik premik naprej, da ena vlada sama sebi omeji mandat in reče, da bo šla po zaupnico. To pa je zelo pomembna sprememba, ne bom rekla v politični kulturi, ampak v političnem delovanju. Gre za obrat političnega delovanja ene institucije," je dejala Godina. To odločitev koalicije je Godina označila za "pogumno dejanje."

"Sprememba politične kulture je počasna"
Spomnimo, poročilo Komisije za preprečevanje korupcije je zelo obremenilo Janeza Janšo in Zorana Jankovića, ki nista znala ustrezno pojasniti izvora svojega premoženja. A učinka, kot so si ga želeli v komisiji, poročilo ni doseglo. Janša namreč ni odstopil kot predsednik vlade, Janković pa tudi ne kot župan Ljubljane, temveč zgolj kot predsednik svoje stranke. Pa je imelo poročilo vendarle pozitiven vpliv na dvig politične kulture v Sloveniji?

"Dvig politične kulture je malo bolj zapletena stvar. Jaz sem antropologinja. Taka sprememba v kulturi je počasna in potrebuje dolgo časa. Resne spremembe potrebujejo nekaj generacij. O kakih silnih spremembah politične kulture ravno ne bi govorila. Mislim, da gre v vsakem primeru za neko serijo manjših dogodkov, ki so sovpadli. To je povzročilo posledice. Jaz sem globoko prepričana, da če bi protikorupcijska komisija objavila svoje poročilo v situaciji brez vstaj, se ne bi nič zgodilo," je prepričana Godina.

Podobno meni tudi Kovačič. "Bojim se, da v nekih drugih razmerah, recimo razmerah gospodarske rasti, apatičnosti volivcev in tako naprej, bi to bil še eden od škandalov, na katerega bi relativno hitro pozabili in ne bi imel neposrednih političnih posledic."

Kovačič je še dejal, da bi "takih poročil oziroma aktov s strani institucij pravne države potrebovali še bistveno več. En sam ne more celovito spremeniti politične kulture. Je pa to pomemben dogodek. Pravzaprav je protikorupcijska komisija v letu in pol prispevala k temu, da so s položajev odleteli štirje zelo močni politiki." Pri tem je Kovačič omenil Katarino Kresal, Franca Kanglerja ter Janeza Janšo in Zorana Jankovića, pri katerem pa je izpostavil, da je "edini od teh štirih, ki še vedno zaseda tisto funkcijo, v zvezi s katero je dobil obremenilno poročilo protikorupcijske komisije".

A tudi zanj je bilo poročilo usodno, meni Kovačič. "Če protikorupcijsko poročilo zanj ne bi bilo obremenjujoče, bi postal on v sredo predsednik vlade. To je nesporno. Tako pa verjetno te priložnosti v življenju ne bo več dobil."