Anketa Dela kaže, da Alenko Bratušek podpira 55 odstotkov vprašanih. Ne podpira je 37 odstotkov anketirancev, neodločenih pa jih je 8 odstotkov. 68 odstotkov vprašanih je sicer mnenja, da se z izvolitvijo nove vlade politična kriza ne bo umirila. Da se bo ta kriza umirila, meni 30 odstotkov vprašanih. Izjema so podporniki Pozitivne Slovenije. 53 odstotkov teh namreč meni, da se bo politična kriza z izvolitvijo nove vlade polegla.

Najmanj podpornikov ima vlada med privrženci SDS-a. Kar 89 odstotkov podpornikov te stranke vlade Alenke Bratušek ne podpira. Med simpatizerji PS-ja ima nova vlada kar 100-odstotno podporo. Visoko podporo ima vlada tudi med podporniki SD-ja (92-odstotno) in DeSUS-a (90-odstotno). Podporniki četrte koalicije stranke DL-ja pa se glede podpore deljeni. 48 odstotkov jih je za, 39 odstotkov pa proti.

Podpora vladi je sicer opazno večja med starejšimi anketiranci.

Sodelujoči v anketi Dela so sicer prepričani, da politična sestava ministrske ekipe ni v redu. Dobra polovica, 53 odstotkov anketirancev meni, da je boljša strokovna sestava vlade, 42 odstotkov pa, da je boljša kombinacija obeh, strokovne in politične.

Kar 62 odstotkov vprašanih meni, da novi vladi ne bo uspelo izboljšati splošnih razmer v državi. Dobra tretjina, 35 odstotkov, pa jih meni, da ji bo to uspelo. Čeprav ima vlada več podpore med starejšimi prebivalci, pa kar 47 odstotkov mladih med 18 in 25 let verjame, da bo vladi uspelo izboljšati razmere v državi.

Da bo vlada zdržala le nekaj mesecev, vsekakor pa manj kot leto dni, meni 35 odstotkov vprašanih, 42 odstotkov pa vladi napoveduje enoletni mandat. Da bi zdržala do rednih parlamentarnih volitev, jih meni le petina anketirancev. V primerjavi z merjenjem konec februarja se je najbolj zmanjšal delež anketirancev, ki menijo, da bo vlada delovala do konca mandata: s 33 odstotkov je delež padel na 20 odstotkov.

Kar 78 odstotkov anketiranih sicer pričakuje, da se bo kljub novi vladi protestniško gibanje nadaljevalo, le 17 odstotkov pa, da je vstaje konec.

Slovenski utrip: 46,8-odstotna podpora za mandatarko
Po rezultatih ankete Slovenski utrip, ki jo je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici, 46,8 odstotka vprašanih podpira imenovanje Alenke Bratušek za mandatarko. 43,9 odstotka jih imenovanju nasprotuje. 57 odstotkov vprašanih je sicer mnenja, da bi bilo bolje, če bi bile predčasne volitve takoj.

SD vodi
Merjenje podpore strankam je pokazalo, da bi, če bi bile v nedeljo parlamentarne volitve, največ glasov zbral SD, 12,9 odstotka. Na drugem mestu je SDS z 10,7 odstotka in na tretjem PS s 3,9 odstotka podpore. Sledijo DeSUS, SLS in DL.

Največji delež vprašanih, 36 odstotkov, ne bi volil nobene stranke, 18 odstotkov jih ne ve, koga bi volili, 6,6 odstotka pa se volitev ne bi udeležili.

37,7 odstotka anketirancev meni, da bo vlada pod vodstvom Alenke Bratušek pri svojem delovanju uspešnejša od vlade Janeza Janše. 29,9 odstotka jih je prepričanih, da bo enako uspešna, 24,7 odstotka pa jih meni, da bo manj uspešna.

Da bo Alenka Bratušek vlado vodila zgolj na videz, meni 58,9 odstotka vprašanih, tretjina pa jih meni, da bo pri vodenju vlade delovala samostojno.

Na zaupanje Alenki Bratušek kot mandatarki in njeni prihodnji vladi pa najbolj vpliva dejstvo, da Zoran Janković kljub sumu korupcije ostaja župan Ljubljane. Najmanj na to vpliva sum, da je del magistrske naloge Alenke Bratušek plagiat.

Slovenija ni demokratična za polovico ljudi
Slovenski utrip je meril tudi zadovoljstvo z demokracijo v Sloveniji. Povprečna ocena demokratičnosti Slovenije tako znaša 2,43. Polovici anketirancev se zdi Slovenija nedemokratična, saj so jo ocenili z najnižjima ocenama 1 ali 2. Le 12 odstotkov je odgovorilo z oceno 4 ali 5.

Po anketi sodeč več ljudi verjame, da parlamentarna demokracija ni primerna ureditev za Slovenijo in je treba iskati drugačne načine za sprejemanje odločitev, kot da je ta ureditev primerna in je treba le odpraviti njene sedanje pomanjkljivosti.

Največ anketirancem se za demokracijo v Sloveniji zdijo nujno potrebna sodišča. Sledita možnost protestov in raznolikost medijev, najmanj potrebni pa se jim zdijo politične stranke in državni svet.