"Sprememba referendumske ureditve, ki se obeta, bo zakoličila novo podobo tega področja za desetletja, zato je potrebna temeljita in vsestranska razprava in medijska odprtost do te teme," so v skupnem sporočilu za javnost zapisale protestne iniciative Referendum državljanom, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Mreža za neposredno demokracijo.

Nujnost tovrstne razprave utemeljujejo s prepričanjem, da ureditev, ki bo urejala demokratične procese, ne sme biti sprejeta na nedemokratičen način. Postopki, ki jih vodi predsednik ustavne komisije Gregor Virant, so po njihovem mnenju sicer zakoniti, so pa daleč "od legitimnosti, saj iz razprave povsem izločajo državljane oz. jih imajo le za demokratični okras".

Proti načinu sprejemanja ustavnih sprememb v paketu
Nasprotujejo tudi načinu sprejemanja ustavnih sprememb "v paketu". Kot poudarjajo, se izsiljuje sprejetje sprejemljivih predlogov (kot je samoomejitev politike) skupaj z nesprejemljivimi, kot je uvedba kvoruma.

Tako imenovana stroka pa žal sledi predvsem političnim željam, ne upošteva pa državljanskih zahtev in pobud ter specifičnih slovenskih razmer, so prepričani v civilni iniciativi, kjer poudarjajo svoje ključno stališče: "Politiki naj se ustavijo in naj ne izrabljajo krize za uvajanje nedemokratičnih procesov."

Protest pred DZ-jem
Novela zakona o referendumu in ljudski iniciativi je v DZ-ju od začetka februarja. V njej se predlaga zaostritev pogojev za vložitev pobude za referendum, za kar bi bilo potrebnih 5.000 podpisov, overjenih na upravni enoti. Po zdajšnji ureditvi je za pobudo potrebnih 2.500 neoverjenih podpisov. Ustavna komisija mora zdaj pripraviti predlog ustavnega zakona za drugo fazo ustavnorevizijskega postopka.

V času zasedanja ustavne komisije v povezavi z referendumskimi spremembami je Mreža za neposredno demokracijo organizirala tudi protest pred DZ-jem.