V ponedeljek je vlada na dopisni seji sprejela predlog novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev ter ga poslala v DZ v obravnavo po nujnem postopku. Zakon skupaj s predlogom novele zakona o tujcih poenostavlja postopke za pridobitev dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi ter za zaposlovanje tujcev.

A notranje ministrstvo kljub opozorilom, da bo ukrep družine tujih delavcev pahnil v hude stiske, iz novele zakona o tujcih ni črtalo pogoja znanja slovenščine. V noveli je tako ostal člen, ki od družinskih članov tujega delavca zahteva, da se v manj kot enem letu naučijo slovenščine in opravijo zahteven izpit, sicer morajo državo zapustiti. "Tega država seveda ne zahteva od delavca, ki lahko še naprej gara in plačuje davke, ob tem pa mora še sprejeti, da bo njegova družina izgnana," opozarjajo v Delavski svetovalnici in Ambasadi Rog.

Po poročanju Radia Slovenija bodo morali po 27. aprilu polnoletni družinski člani tujih delavcev za podaljšanje dovoljenja za prebivanje imeti dokazilo o opravljenem izpitu iz slovenščine na vstopni ravni. Kaj bo sledilo, če tega ne bodo imeli? "Teoretično bi jih lahko država deportirala. Gre pa predvsem za to, da bodo tisti, ki izpita ne bodo opravili, čez noč ostali brez statusa," pojasnjuje Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije. Na status prebivanja so vezane številne pravice.

Starejšim od 60 let, tistim, ki se izobražujejo ali imajo zdravstvene ovire, znanja jezika sicer ne bo treba dokazovati. Ukrep je usmerjen predvsem v priseljence s Kosova in iz Albanije, prizadel naj bi predvsem ženske. "Seveda je to izjemno diskriminatorno, saj se za nobeno drugo podaljšanje statusa za tujca, bodisi zaradi dela bodisi izobraževanja, tak pogoj ne zahteva," je še povedal Zlatar za Radio Slovenija.

Ministrstvo: Varovalka je, da se upošteva trdnost družinskega razmerja

Z ministrstva za notranje zadeve so odgovorili, da zakon vsebuje varovalko: "Upravne enote morajo ob izdaji ali podaljšanju dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu v primeru, ko obstoji razlog za zavrnitev izdaje ali podaljšanja dovoljenja, upoštevati naravo in trdnost družinskega razmerja, dolžino njegovega prebivanja v Sloveniji ter obstoj družinskih, kulturnih in socialnih vezi z matično državo. Verjamemo, da je ta zakonska določba zadostna varovalka, ki kaže na to, da ne bomo ločevali družin in s tem povzročali dodatnih stisk."

Zatrjujejo, da želijo z različnimi zakonskimi rešitvami narediti slovensko družbo odprto in bolj vključujočo. "Zato dajemo velik poudarek tudi integracijskim ukrepom, ki jih bomo v tem mandatu dodatno krepili," so zapisali in dodali, da je "znanje slovenskega jezika eden osnovnih pogojev za uspešno integracijo posameznika v družbo. Zato si želimo, da bi tujci, ki prihajajo k nam, prepoznali pomen vključevanja v družbo in se množičneje udeleževali tečajev slovenskega jezika. Ti bodo s predlogom zakona, ko bo potrjen v državnem zboru, ponovno brezplačni."

Ambasada Rog in Delavska svetovalnica menita, da gre za birokratski zločin

A v Delavski svetovalnici in Ambasadi Rog menijo, da argumentu integracije ne more verjeti nihče. Družinsko življenje je ključen pogoj za uspešno integracijo v družbo in nihče ne bo bolje integriran, če bo ločen od družinskih članov ali če bo njihovo bivanje podvrženo nerazumnim izpitnim pogojem. Obenem trdijo, da je odločevalcem za integracijo "tako malo mar, da se jim ni ljubilo niti preveriti, ali država sploh razpolaga s kapacitetami, da omogoči tolikšnemu številu ljudi iz tako različnih jezikovnih skupin primerne tečaje v tako kratkem času".

Tuji delavci bodo zapustili državo ali se sploh ne bodo odločili priti – prav nasprotno od tega, kar je namen novele, opozarjajo. Zato pozivajo vse odločevalce, naj ne potrdijo novele v trenutni obliki in preprečijo razdor družin. Zahtevajo naj vrnitev skrivnostno izginulega člena v novelo. "Na vladi in poslancih je, da preprečijo enega največjih birokratskih zločinov po izbrisu," so še zapisali v Ambasadi Rog in Delavski svetovalnici.