Pomanjkanje delovne sile ni značilno le za slovenski trg, ampak je tudi evropska težava. V Sloveniji smo z 12-odstotnim deležem tuje delovne sile nad evropskim povprečjem. Na Gospodarski zbornici Slovenije opozarjajo, da "v Sloveniji določenih delovnih mest ne moremo zapolnjevati z lastno delovno silo, zato potrebujemo delavce iz tujine – tako nizko- kot tudi visokokvalificirane".

A zatika se pri pridobivanju potrebnih dovoljenj. Na delovno dovoljenje lahko namreč tujci čakajo tudi šest mesecev, na bolj obremenjenih upravnih enotah v mestnih središčih celo še več. In nobene razlike ni, ali gre za tujce, ki jih slovenski delodajalec nujno potrebuje ali ne.

"Slovenija je pri zaposlovanju tujcev žal v izredno nekonkurenčnem položaju. Podjetja, ki potrebujejo delavce s specifičnimi znanji ali iz izredno deficitarnih poklicev, skrbi, da se zaradi postopkov kdo od perspektivnih kandidatov za selitev sploh ne odloči oziroma raje zbere trge, kjer so ti postopki manj zahtevni in hitrejši," poudarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije.

Sorodna novica Vlada za možnost prenosa krajevne pristojnosti med upravnimi enotami

Vse več tujcev se obrača na pomoč odvetnikov

Na ministrstvu za javno upravo so pojasnili, da je v letu 2022 že konec meseca septembra število vlog preseglo število vlog iz leta pred tem. Samo na Upravni enoti Ljubljana, kamor prispe največ vlog tujcev, so lani dobili v obdelavo 39.000 zadev. V letu 2022 so jih rešili 23.000, nerešenih pa imajo še 16.000 vlog. In prihajajo nove.

Količina prispelih vlog je torej velika, o kadrovskih stiskah na upravnih enotah pišemo že leta, veliko težavo pa po izkušnjah naših sogovornikov predstavljata tudi sama zakonodaja in njeno izvajanje. "Postopek izdaje dovoljenj je izrazito kompleksen, in tujcu, ki po možnosti ne govori slovensko, težko razumljiv in doumljiv. Če smo se pred leti v odvetniški pisarni s temi postopki ukvarjali v primeru kakšnih velikih projektov, na primer relokacije podjetja in imigracije direktorja ali združevanja podjetij, je v zadnjem času vedno več fizičnih oseb, ki se obračajo na nas za pomoč in za katere te postopke vodimo popolnoma samostojno," nam pove odvetnik Matija Urankar iz Odvetniške pisarne Senica.

Tudi v Delavski svetovalnici se ukvarjajo tako s posameznimi primeri delavcev, ki na potrebne dokumente ali dovoljenja čakajo mesece ali celo več kot leto dni, kot tudi z delodajalci, ki ne vedo več, kam naj se obrnejo, da bi delavca iz tujine lahko zaposlili. "Ravno smo imeli primer, ko je delodajalec našel in pridobil delavca, a je ta več mesecev čakal na dovoljenje za delo. Če bi ga v tem času dal na delovno mesto, kjer ga nujno potrebuje, in bi prišla inšpekcija, pa bi seveda sledila kazen," razlaga Goran Lukić.

Prav tako ni predvidenega postopka, s katerim bi večji zaposlovalci, kot so tuje družbe, ki izvajajo večje naložbene projekte – na primer gradnja predora skozi Karavanke – naenkrat podali več vlog za pridobivanje dovoljenj za svoje zaposlene, ki bi se enako obravnavale.

V tehnološkem podjetju Cosylab, ki deluje na področju največjih fizikalnih naprav na svetu in kot scetovno podjetje poleg strokovnjakov iz Slovenije zaposluje tudi strokovnjake iz tujine – Avstrije, Bosne in Hercegovine, Indije, Irana, Italije, Južnoafriške republike, Kolumbije, Makedonije, Nemčije, Rusije, Srbije, Španije, Turčije – povejo, da so postopki postopki dolgi, naporni in negotovi tako zanje kot delodajalce in tudi za kandidate za zaposlitev.

"Največ težav nam še vedno predstavlja samo trajanje postopkov po oddaji vloge za pridobitev dovoljenja. Običajno vso potrebno dokumentacijo za vlogo pripravimo v mesecu ali dveh, odvisno od položaja, razpoložljivosti veleposlaništev (v času pandemije covida-19 so bila zaprta) ter raznih drugih dejavnikov, po oddaji vloge pa običajno potrebujemo kar nekaj časa, da sploh vzpostavimo stik z odgovorno osebo na upravni enoti," opiše Urška Jarc, strokovna sodelavka v oddelku Ljudje & kultura v podjetju Cosylab.

Postopke po njenih besedah vodijo sami, saj so po poizvedovanju in iskanju možnosti videli, da se tudi odvetniške pisarne in podjetja, ki se ukvarjajo s pridobitvijo dovoljenj, srečujejo z istimi težavami in ovirami kot oni sami.

Zahtevajo tudi dokumente, ki jih matična država tujca niti ne izdaja

Če smo pred tednom dni izpostavili absurdnost zahtev, ko se v imenu spoštovanja zakona zahtevajo potrdila iz države, kot je Afganistan, kjer vlada talibanski režim, ki ga Slovenija ne priznava kot legitimnega, se večkrat nerazumljive zahteve postavljajo tudi državljanom Evropske unije.

Sorodna novica Kalvarija tujcev pri pridobivanju dovoljenj: ko se zahtevajo potrdila celo iz Afganistana

Odvetnik Urankar doda primer, ko je državljanka Evropske unije želela združevanje družine, in sicer priselitev moža. V Sloveniji je upravna enota zahtevala potrdilo o priglasitvi zakonske zveze v matični državi tujcev. A v matični državi tega dokumenta ne poznajo. Čeprav je bilo tujcu objektivno nemogoče tak dokaz dobiti, je postopek obstal. "Zaradi zahteve po dokumentu, ki bi jo lahko rešili na preprost način, da bi prosilec za zapisnik izjavil, da je dejansko poročen tudi v očeh svoje matične države, zadeva stoji. In potem pridemo na koncu celo do ugotovitve, da niti nimajo pravne podlage za takšno zahtevo," doda.

Tudi Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC) ugotavlja, da v praksi prihaja do absurda, ko je zakon že sam po sebi zelo omejujoč, hkrati pa se ga pristojni tako rigidno držijo, da s tem še dodatno omejujejo možnost tujcev, do bi določena dovoljenja za prebivanje sploh lahko dobili. Po njenih besedah obstaja tudi sodna praksa, in Evropsko sodišče za človekove pravice ter sodišča Evropske unije na primer razsojajo, da mora država zagotoviti neko prilagodljivost, zato ker je pravica do družinskega življenja – v primeru združitve družine – močnejša od togih zakonskih pogojev.

Razlike med upravnimi enotami in vodenjem postopkov

Upravne enote so avtonomne pri svojem delovanju. In v Delavski svetovalnici imajo izkušnje tudi s tem, da na različne načine vodijo enake postopke. "Na eni upravni enoti bodo nekatere zadeve sprejeli, drugih ne," povejo.

Po besedah nekdanje zaposlene na UE-ju Ljubljana Barbare Krampač ministrstvo daje vsem upravnim enotam ista navodila, a je od upravne enote do upravne enote odvisno, kdaj jih začnejo izvajati. Naredijo si notranji interni dokument, ki ga upoštevajo. Tako lahko pride do tega, ko na upravni enoti zavrnejo prošnjo za združitev družine, saj prosilcu manjka minimalni znesek do zahtevanega cenzusa sredstev na bančnem računu. "Prosilec na negativno odločbo poda pritožbo na ministrstvo, kjer pa zadeva gre skozi, saj ima povezanost družine večji pomen kot minimalna razlika do cenzusa. Ampak na to je treba čakati več mesecev, in družina je ločena," poudari naša sogovornica.

V podjetju Cosylab povedo, da imajo sami dobre izkušnje z manjšimi upravnimi enotami, "kjer je stik med delodajalcem in svetovalcem, ki vlogo rešuje, na bolj osebni ravni, svetovalci imajo več časa, da se posvetijo posamični vlogi, so na voljo za informacije prek elektronske pošte in telefona, in tudi sami pokličejo, če potrebujejo hitro informacijo, da lahko določeno zadevo hitro izpeljejo."

Delavci izračunajo, da se jim ne splača priti v Slovenijo

"Imamo ves ta bazen delavcev, ki ga nujno potrebujemo, zato ker so celotni sektorji podhranjeni, hkrati pa, če mi delavcu ne omogočimo preproste pridobitve dovoljenja za prebivanje, če mu ne omogočimo delovnih razmer, ki so spoštljivi do človeškega dostojanstva, in na koncu, če mu ne omogočimo združevanja družine, ne moremo pričakovati od delavca, na katerega smo prevalili vse breme, da reši težavo, ki jo imamo v resnici mi, da bo sploh želel priti v Slovenijo, kaj šele, da bi tukaj vztrajal," slikovito opiše Urša Regvar iz PIC-a.

Tudi Lukić iz Delavske svetovalnice ugotavlja, da delavci preprosto izračunajo, da se jim ne splača priti v Slovenijo: "Vse več je takih, ki rečejo, da imajo Slovenije dosti – tako glede administracije kot glede naraščajočih življenjskih stroškov v primerjavi z višino plače. Dokler nimajo stalnega prebivališča, tudi nimajo dostopa do socialnih transferjev. Da preživijo v Sloveniji, morajo delati dodatno še na črno. Zato so začeli preračunavati."

Zasebnik z dvema strankama zasluži plačo svetovalke na upravni enoti

Računajo pa tudi zaposleni na upravnih enotah. Plača je nizka, obremenitve velike, ves čas jih v omarah čakajo nerešene vloge in dopolnitve. Ker se postopki vodijo več mesecev, nekatera zahtevana potrdila pa ne smejo biti starejša od treh mesecev, morajo prosilci vedno znova dostavljati enaka potrdila. To obremenjuje tako prosilce kot svetovalce, ki prošnje obravnavajo. "Svetovalci imajo v povprečju 30. plačni razred, kar pomeni, da dobijo na račun mesečno okoli 1000 evrov plače, imajo pa ves čas polni dve omari odprtih primerov, ki jih morajo reševati," povzame Lukić in ob tem poudari še en pomemben vidik, ki so ga omogočili zapleteni in dolgotrajni postopki: na trgu so se pojavili zasebni svetovalci, ki delodajalcem zaračunajo tudi več kot 400 evrov za pripravo dokumentacije za enega delavca za pridobivanje dovoljenja za delo.

"Če matematično pogledamo – to je cena priprave dokumentacije za enega delavca, ki ga nato morajo preveriti in obdelati na upravni enoti. Ta zasebnik z dvema strankama zasluži plačo svetovalke na UE-ju Ljubljana, ki ima v obdelavi 900 primerov. Kje je tukaj motivacija za iskanje zaposlitev na upravnih enotah?" se sprašuje Lukić, ki ga skrbi, da se bo ponovila zgodba iz slovenskega zdravstva: ko bodo del storitev lahko opravljali koncesionarji, svetovalci na upravnih enotah pa bodo še vedno mizerno plačani za veliko več dela.

Ministrstva se pri reševanju problematike povezujejo

Na ministrstvu za javno upravo zatrjujejo, da se problematike lotevajo na več ravneh. "Številni ukrepi – kadrovske krepitve, premestitve javnih uslužbencev, posodabljanje spletnih strani za tujce, priprava tiskanih informacij za tujce – lahko pomenijo začasne rešitve, ne pa celovite ureditve," so ugotovili. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po njihovih trditvah ocenila, da strateškega premisleka o tem, kako učinkovito organizirati delovanje upravnih enot, v preteklosti ni bilo opravljenega.

Na ministrstvu so zdaj oblikovali tudi Medresorsko delovno skupino za odpravo administrativnih ovir s področja upravnih zadev tujcev, saj postopki glede migracij spadajo v domeno ministrstva za notranje zadeve, politika zaposlovanja pa je v pristojnosti ministrstva za delo ter ne nazadnje zavoda za zaposlovanje.

Na ministrstvu za notranje zadeve pa pripravljajo novelo Zakona o tujcih po nujnem zakonodajnem postopku, ki bo omogočala prenos krajevne pristojnosti z bolj obremenjenih na manj obremenjene upravne enote. "S tem se bo pospešilo reševanje prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja in bistveno prispevalo k zmanjšanju številnih zaostankov na tem področju," so prepričani.

Prav tako se bodo po njihovih besedah lotili tega, kako hitreje voditi postopke izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja. Predlogi gredo v smer možnosti vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti, hrambe prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, tudi za uporabo v postopku podaljšanja dovoljenja, možnosti povezovanja registra tujcev z evidenco pravnomočnih obtožnic in nepravnomočnih sodb, ki jo vodijo sodišča.

Potrebna je sprememba slovenskega stališča do migracij

Da je pomemben sistemski pristop razreševanja nakopičenih težav, je prepričana tudi Urša Regvar iz Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC): "Mi moramo enostavno začeti drugače razumeti migracije. To je glavni problem Slovenije – da se migracije stalno povezujejo z grožnjami in zlorabami nekih sistemov in dokler ne bomo v migracijah videli nečesa pozitivnega, kar lahko prispeva nekaj naši državi, bomo imeli postopke in tudi stanje, kakršno imamo zdaj. "

Tudi odvetnik Urankar je prepričan, da bi bilo treba spremeniti miselnost pri obravnavi migracijskih postopkov. "Tujci se obravnavajo kot varnostno tveganje," ugotavlja.

Prav tako bi po njegovem mnenju pomembno prispevala k izboljšanju stanja tudi uvedba možnosti, da se postopki seveda vodijo v slovenščini, a da se tujcem pride na proti tudi s kakšnim nasvetom, odgovorom po e-pošti v angleškem ali tudi drugem tujem jeziku, ki ga tujec obvlada. "To počnejo marsikatere države. Ni razumljivo, da se zakon ne spremeni na način, da bi se v postopkih dopuščala izvedba vsaj nekaterih procesnih dejanj v angleščini," meni.

Imigracijska politika je prvo spoznavanje tujca s Slovenijo

Na Gospodarski zbornici Slovenije ob tem pojasnjujejo, da so v preteklosti vladi že predlagali uvedbo poenostavljenega postopka vsaj za deficitarne poklice, poenostavitve pri oddaji prstnih odtisov in preverjanju potrdil o nekaznovanosti. V zadnjem obdobju se sicer napovedujejo določene spremembe, ugotavljajo. Ministrstvo za delo namreč pripravlja tudi uvedbe sistema vrednotenja pridobljenih neformalnih poklicnih izkušenj v tretjih državah, ministrstvo za gospodarstvo pa nove zakonske podlage za zaposlovanje visoko usposobljenih strokovnjakov iz tujine. "Na Gospodarski zbornici Slovenije vsa ta prizadevanja za izboljšanje postopkov podpiramo in upamo, da bodo tudi realizirana," dodajajo.

Odvetnika Matija Urankar in Antonina Nečemer pa poudarjata, da se imigracijska politika ne zaključi na izhodih upravnih enot. Je eno izmed ključnih orodij države, s katerim ta pritegne delovno silo, znanje in kapital ter izboljša svoj makroekonomski položaj. In je hkrati prvo spoznavanje tujca s Slovenijo.