DZ je opravil razpravo o odgovoru, ki ga je predsednik vlade Janez Janša podal na vprašanje poslanke SD-ja Bojane Muršič glede povečanja cen energentov in preostalih dobrin v Sloveniji 18. oktobra, o njej pa sta na zahtevo poslanskih skupin strank SD, LMŠ, Levica, SAB in NeP 8. novembra razpravljala tudi odbora DZ-ja za infrastrukturo in za gospodarstvo.

"Cene energentov in življenjskih potrebščin letijo v nebo," je opozorila Bojana Muršič iz SD-ja in obžalovala, da vlada do danes ni sprejela konkretnih ukrepov. "Izbira med hrano in ogrevanjem postaja za številne družine realna dilema in zato zahteva takojšnje ukrepanje vlade," je poudarila.

"Dvig cen – ne le energije in hrane, ampak tudi vsega preostalega – je v tem trenutku eno od pomembnih vprašanj na celotnem planetu. Delno je to povezano s t. i. zelenim prehodom, delno z veliko količino denarja, ki se je natisnila za t. i. okrevanje po epidemiji. Na te stvari Slovenija ne more vplivati, na nekatere pa lahko, a je treba spomniti, da stvari niso tako preproste," je odgovoril premier Janez Janša.

Cen pogonskih goriv ni liberalizirala ta vlada, je spomnil, ampak so bile liberalizirane spomladi 2016, skupaj s kurilnim oljem. Le manjši del je ostal nereguliran. V ceni goriv osnovno postavko predstavlja nabava osnovnega energenta, nato pa še dajatve, ki so v večji meri okoljskega pomena. "Odločiti se moramo, ali bomo zasledovali okoljske cilje ali bomo te dajatve zmanjšali in se lahko poslovimo od visokoletečih besed in razglašanja podnebne krize," je dodal in poudaril, da marže, na katere lahko vlada delno vpliva z regulacijo, predstavljajo le od šest do sedem odstotkov cene.

Delovna skupina pripravila nabor dodatnih ukrepov

Evropska komisija je sicer pripravila nabor ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti, a navedla, da so razmere v različnih državah različne in da je treba ukrepe uporabljati glede na specifičen položaj. Janša je ob tem napovedal, da je delovna skupina, sestavljena iz državnih sekretarjev, že pripravila nabor ukrepov glede višjih cen energentov. Vlada jih bo po Janševih besedah sprejemala glede na situacijo.

V Sloveniji po premierjevih besedah podražitve zemeljskega plina in elektrike za zdaj še niso zelo visoke oz. jih za neposredne odjemalce oz. gospodinjstva še ni. "Zagotovo bo do določenih dvigov prišlo v začetku naslednjega leta, večja težava je pri industrijskih porabnikih, in takrat bo vlada reagirala."

Poziv k takojšnjemu ukrepanju

V opoziciji pa so kritični do vlade in so jo spet pozvali, naj začne ukrepati "tukaj in zdaj", ne pa da se minister za infrastrukturo, pristojen za električno energijo, Jernej Vrtovec ukvarja s kadrovanjem v energetiki. "Preprečite energetsko revščino in stiske. Izkoristite energijo, ki jo uporabljate za divje kadrovanje po energetskih podjetjih, za to, da se ta kriza prebrodi s čim manj žrtvami," je pozval Marko Koprivc (SD). Edvard Paulič iz LMŠ-ja in Andrej Rajh iz SAB-a sta navedla rasti cen energentov. "V prvi polovici leta se je cena elektrike na letni ravni v EU-ju najbolj zvišala v Sloveniji, za 15 odstotkov," je dodal Paulič. V SAB-u pa po Rajhovih besedah pričakujejo, da bo vlada dala bolj konkretne odgovore. Janja Sluga iz NeP-a je opozorila na evropskega vire financiranja energetskih projektov za in vlado pozvala, naj se tega projekta loti hitro in učinkovito.

Miha Kordiš iz Levice je dejal, da je treba fenomen energetske revščine nasloviti zlasti v času epidemije. "Proizvodnji stroški energentov se niso povečali, povečale so se samo cene. Imamo težavo, da je proizvodnja in dobava energentov organizirana kapitalistično in tržno. Tako zasleduje vse možnosti, kje se lahko dviguje marže in dobičkonosnost ter jemlje za talca ljudi in preostanek gospodarstva," je ocenil in dejal, da je po mnenju Levice "treba poseči z ukrepi tukaj in zdaj v obliki vavčerjev, na strateški ravni pa organizirati preskrbo z energenti na reguliran način neprofitne preskrbe".

Med predlogi uvedba energetskega bona

Medtem je koalicija pomirjena, saj da je vlada pripravila ukrepe, s katerimi bo lahko blažila energetsko krizo v državi. Mihael Prevc iz NSi-ja je povedal, da so pristojna ministrstva pripravila predlog za zagotovitev finančne pomoči za plačilo povečanih stroškov za energijo najranljivejšim skupinam prebivalstva: "Prvi predlog je uvedba energetskega bona, do katerih bi bili upravičeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, torej približno 65.000 upravičencev. Drugi pa je, da enkratni dodatek v višini ene četrtine cenzusa za prejemnike socialne pomoči izplača ministrstvo ob izplačilu socialne pomoči oz. varstvenega dodatka."

Dušan Šiško iz SNS-a je za žalostno ocenil to, da je vlada kljub napovedim o dvigu cen energentov šele zdaj uvidela, da je treba nekaj narediti: "Šele v novembru govorimo, kako naprej. Veliko prepozno, saj so se zaradi cen energentov podražile vse mogoče stvari." V SNS zato podpirajo predlog, naj vlada ponovno regulira trošarine in jih usklajuje na 14 dni.

Ivan Hršak iz DeSUS-a je vlado pozval, naj "še naprej pozorno spremlja gibanje cen in po potrebi nemudoma sprejme ukrepe za zaščito pred revščino". Bojan Podkrajšek iz SDS-a, kjer so prepričani, da bo ta zima ena zahtevnejših v zgodovini Slovenije, pa je ocenil, da "lahko to zimo rešimo skupaj, s solidarnostjo".