Sorodna novica V Črnomlju z več kot 39 stopinjami padel julijski temperaturni rekord

V obeh večjih slovenskih mestih, v Ljubljani in Mariboru, je v obdobju vročinskih valov v letih med 2006 in 2015 umrlo več ljudi kot na podeželju. To še zlasti velja za starejše prebivalce, stare 75 let in več. V mestih je tako v povprečju umrlo 58 ljudi na 100.000 prebivalcev (več kot je bila pričakovana umrljivost v tej starostni skupini), zunaj mest pa 24, je pred leti poročal portal Podčrto, ki je povzel raziskavo, izvedeno na NIJZ-ju.

Vročinski valovi naj bi tako v zadnjih desetletjih v Evropi povzročili več smrti kot kateri koli drug ekstremen vremenski dogodek, še posebej močno pa prizadenejo mesta, so v javnem pismu županu Ljubljane Zoranu Jankoviću na začetku julija zapisale številne nevladne organizacije in drugi podpisniki.

V Ljubljani je v soboto padel julijski temperaturni rekord, saj je bilo za Bežigradom izmerjenih kar 38 stopinj Celzija. Del civilne družbe je prepričan, da Ljubljana že letos potrebuje konkretno in ambiciozno strategijo, s katero se bo bojevala proti posledicam podnebnih sprememb, med katerimi je tudi vročina.

Sorodna novica Prava prostovoljka: Želim nekaj vrniti temu planetu, ki mi je dal toliko veselja

"Strategijo nujno potrebujemo, če želimo mesto narediti znosno za bivanje v vse bolj vročih poletjih. Nujno potrebujemo uresničevanje zelenega sistema mesta, več parkov in drugih zelenih površin, več dreves s košatimi krošnjami, vodne površine, zelene ulice z manj prometa in druge dolgoročne ukrepe za hlajenje mesta."

Kot so dodali, se v vročini Ljubljana spremeni. Prebivalci se zadržujejo v stanovanjih, manjša je delovna opravilnost, večji utrujenost in izčrpanost. "Ob vseh prihodnjih vročinskih valovih bo enako. Ljubljana v vročini ostane brez ljudi – mesto brez ljudi pa je mrtvo mesto."

"Gospod župan: Posadite drevesa!"

Javni poziv mariborskemu županu Saši Arsenoviču z naslovom Gospod župan: Posadite drevesa!, pa je poslal mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope Igor Jurišič. Arsenovič naj bi namreč po Juršičevih navedbah "pomendral načrt" zasaditve dreves na severnem delu Gregorčičeve ulice v Mariboru. Eden od županovih razlogov naj bi bil tudi ta, da bi drevesa zakrila prenovljeno fasado. "V času, ko se po vsej Evropi in svetu kažejo posledice podnebnih sprememb, je nepredstavljivo, da vodilni na Mestni občini Maribor tako brezčutno pomendrate načrt zasaditve dreves," je zapisal Jurišič.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope so za mnenje zaprosili tudi krajinskega arhitekta Nika Stareta, ki je poudaril, da so parkovne površine najpomembnejša prvina mesta. Poleti je zaradi zelenih površin v mestih lahko občutno nižja temperatura, večja vlažnost, čistejši zrak, manj prahu, večja je zaščita pred vetrovi, pred ultravijoličnimi žarki in nalivi, zelo ugodno vplivajo tudi na psiho človeka. "Samo zamislimo si, da večje odraslo drevo v končni velikosti prek listnih rež odda od 300 do 500 litrov vode na leto (relativna vlažnost se poveča do 30 odstotkov), v enem letu predela približno en milijon m3 zraka in proizvede do 1,7 kg kisika na uro, kar zadošča za 10 ljudi," je dodal Stare.

Kljub temu drevesa, ki so bila predvidena za zasaditev, v teh dneh na prostem v koritih čakajo na odločitev vodstva Mestne občine Maribor, kaj bo z njimi storila, še dodaja Jurišič.