Maratonski kongres Socialnih demokratov sodi med tiste politične dogodke, ki si jih bodo novinarji zagotovo zapomnili – zaradi proceduralnih zapletov, govorov, ki bi jih lahko slišali tudi – denimo – na kongresu Nove Slovenije in šal, ki so si jih med dolgimi pavzami pripovedovali delegati.

"Glede vsebine lahko povem, da je na vsakem kongresu SD podobna. Pojavijo se razpravljavci, ki bi s svojimi idejami lahko brez večjih zadržkov nastopali na kongresu Nove Slovenije, na drugi strani pa taki, ki so po vsebini bližje socialistični Levici. To je pač SD. Tako je bilo pred dvema letoma na Ptuju in tako je bilo tokrat v Ljubljani," pove kolegica Nataša Mulec.

Matjaž Han verjetno ni pričakoval, da bo dobival tudi udarce pod pasom. Delegati so se na neki točki morali opomniti, da so med seboj 'tovariši' in da udarci pod pasom morda niso najbolj primerni. "Vrnitev k socialni demokraciji je bila gotovo najpogostejša besedna zveza, a ko smo povprašali kandidate, kaj to je, smo v glavnem dobili teoretične odgovore. A zdi se, da v stranki ni zelo jasne ideje, kako bi se lotili socialne demokracije, se jih pa drži sloves, da znajo poskrbeti za svoje interese," pravi radijska kolegica in dodaja, da Hanova kandidatura na samem kongresu za kandidate in poznavalce dogajanja ne bi smela biti presenečenje, "kajti vsi so pozorno spremljali, kaj se je v zadnjih dneh dogajalo, med drugim je Aleksander Čeferin povedal o Hanu, da je najboljši gospodarski minister."

Politika je tudi posel

Na kongresu se torej ni nič spremenilo, razen tega, da je mesto predsednika zasedel Matjaž Han, ki se je v pogovoru v Odmevih označil za "pragmatičnega socialnega demokrata." Iz dogajanja tudi lahko sklepamo, da je za kandidaturo dobil spodbudo iz gospodarskih krogov, zato Nataša pravi, da je politika v pomembni meri tudi posel in kdor misli drugače, morda politiko preveč idealizira.

In v kakšni kondiciji je evropska socialna demokracija? Kako se čuti identitetna kriza teh strank na evropski ravni in v njihovi politični skupini? "Pragmatizem in socialna demokracija imata toliko skupnega, kot medve s Taylor Swift," se pošali Mojca Širok, dopisnica RTV iz Bruslja.

"Obe kdaj zapojeva, tudi sama rada plešem … a dodala bi podoben primer iz zgodovine. Ko je leta 2008 na parlamentarnih volitvah v Italijo zmagal Silvio Berlusoni, je levosredinski stranki, ki je izšla iz nekdanje italijanske komunistične partije in se je pozneje izrekala za "pragmatično" zagovornico tretje poti, je doživela strašanski šok, ker je v volilnih območjih, ki so veljala za rdeče trdnjave, zmagala Severna liga. Kajti volivci, ki so resnično potrebovali rešitve socialne demokracije za svoje težave, so se obrnili stran od socialdemokratske stranke, ki je združevala pragmatične podjetnike, lastnike kapitala …"

Politična levica izgublja volilno telo

Mojca Širok opaža identitetno krizo socialne demokracije v številnih evropskih državah. "V Sloveniji vidim na tem polju političnega prostora veliko praznino in ljudje, ki so iskali socialno demokracijo, da bi jim pomagala pri prebijanju skozi življenje, pri njej ne vidijo več nobenih rešitev in se obračajo v desno, tudi skrajno desno, ker je desnica prevzela ta diskurz," razmišlja dopisnica iz Bruslja. Po njenih besedah bo izid evropskih volitev brez dvoma zajadral "desno in še bolj desno," razlog za to pa je zmeda na levi sredini, kar v Sloveniji nobena posebnost. Se pa v političnem dogajanju pri nas po njenih besedah odslikava nepoznavanje mehanizmov delovanja institucij Evropske unije, kar se zlasti kaže pri zgodnjem napovedovanju, kdo bi utegnil biti bodoči evropski komisar iz Slovenije, medtem ko ima vodilna vladna stranka težave pri sestavljanju liste za evropske volitve.