Zdaj le zaznavamo propagando, ki jo ruske obveščevalne službe širijo že vrsto let in naj bi s tem izdatno pripomogle tako k brexitu kot k prvemu vzponu Trumpa na vrh ZDA.

Rusija ima nedvomno interes ošibiti evropsko enotnost in razširiti svoje območje vpliva, pojasnjujeta naša sogovornika, urednik na Dnevniku Darijan Košir in komentator Dela Uroš Esih. A to, kar vidimo zdaj, je predvsem soočenje z realnostjo, razkrivanje, kako globoko je že doslej segel vpliv Putinovih interesov. Košir, nekoč dopisnik iz Moskve, pojasnjuje, da je imela Rusija v Evropi precejšen vpliv. Po njegovih besedah je pomembno vplivala na izid brexita s svojimi podtalnimi akcijami, ki so nam zdaj znane, pomagala naj bi tudi ustoličiti Donalda Trumpa v ZDA. "Ruska infiltracija je bila precej močna, mi pa smo spregledali, kakšno moč je imela v Evropi. A menim, da je vrhunec ruske moči že mimo. Prvič, zato ker danes njeno hibridno vojskovanje zaznavamo, drugič pa zato, ker je imela Rusija bistveno več političnih prijateljev, kot jih ima danes po napadu na Ukrajino," razlaga Košir.

Rusija izgublja moč tudi v Sloveniji

Esih pa potrdi, da je stopnjevanje ruskih kibernetskih napadov in njihovo delovanje na družbenih omrežjih odraz tega, da Rusija izgublja vplivne položaje, ki jih je imela pred nekaj leti v družbi in politiki. "To se lepo vidi na primeru Slovenije, kjer smo imeli vsako leto visoko srečanje z ruskim političnim vrhom pri Ruski kapelici na Vršiču, tudi na najvišji ravni s Putinom, Medvedjevom, Lavrovom … V tistem obdobju ni bilo potrebno specialno hibridno vojskovanje, ker je bilo na tem dogodku toliko interakcij, da je bila marsikatera podtalna operacija ruskim obveščevalnim službam prihranjena," pojasnil komentator Dela.

Po napadu na Ukrajino se je to spremenilo. Že prejšnja Janševa vlada je po napadu na Ukrajino v skladu z dunajsko diplomatsko konvencijo skrčila število ruskih diplomatov na slovenskih tleh za več kot 30 uslužbencev. Ta vlada pa je šla še dlje in prvič v zgodovini razglasila ruskega diplomata za "perosono non grato" in ga torej kot nezaželeno osebo izgnala.

Migracije so mobilizacijska tema za desnico

Nedvomno bodo odnosi z Rusijo tema evropskih volitev, kar je predvsem interes zmernih strank. (Skrajno)desne stranke pa bodo vztrajale pri tradicionalnem naboru tem – predvsem migracijah. A Esih pripomni, da desnica zmeraj izpostavlja vprašanje migracij v državah, kjer je v opoziciji. Slovenija je trenutno lep primer. "Če pa pogledamo širše, pa vidimo, da v Italiji, kjer je na oblast prišla Giorgia Meloni s svojo radikalno desno konstelacijo, migracije naenkrat niso več problem, in to čeprav so številke trenutno večje, kot so bile prej, ko so bili v opoziciji in so to temo 'kurili'. Migracije so torej vedno negativna mobilizacijska tema za desnico, ker znajo zrevoltirati ljudi, a ko so na oblasti, pa začuda, kljub slabšim številkam, delujejo pomirjujoče na populacijo."

Na splošno analitiki pričakujejo na tokratnih evropskih volitvah povečanje moči desnih in skrajno desnih političnih skupin, a Košir poudarja, da še nismo videli resne raziskave, ki bi to jasno potrjevala. Zato ni prepričan o premočni zmagi desnice, kajti v Evropi ni gospodarske krize, energetska kriza je sanirana, inflacija se spušča proti pričakovanima dvema odstotkoma, po pričakovanjih bodo centralne banke spuščale obrestne mere, gospodarstvo bo zadihalo, zaposlenost je visoka, migracije so trenutno obvladljive.

"V takih razmerah desnica nima takšne moči, četudi ob tem stopnjuje strahove, kar je njihova edina prednost, a hkrati priložnost za uveljavljene politične skupine, tako za skupino socialistov in demokratov kot za krščanske demokrate, da jih soočijo z realnim stanjem in podatki. Obstoječa evropska oblast mora torej vztrajati pri tem, da stanje ni tako zastrašujoče in da pretirani strahovi niso upravičeni," meni urednik na Dnevniku.

Sorodna novica Miro Haček: Na evropskih volitvah bodo ključni preferenčni glasovi

Referendum o vladi

Esih napoveduje, da bi slab rezultat koalicijskih strank na evropskih volitvah pomenil dodatno težavo za vlado, saj je ta paralizirana v precejšnji meri, in to v času, ko je v drugem letu še nekoliko odprto časovno okno za izvedbo reform. "Vidimo, da reform ni, okno pa se zapira. Ob močni zmagi desnice na volitvah bo vladi še težje," napoveduje komentator Dela. Darijan Košir pa spomni, da Janez Janša vsakih nekaj mesecev ponovi tezo, da je treba na predčasne parlamentarne volitve. "Če bo na evropskih volitvah SDS osvojil močno zmago, se bo ta pritisk enormno okrepil. To bo dodaten pritisk, ki lahko omaje koalicijo, in kdo ve, kaj se lahko iz tega izcimi."

Vsem strankam koalicije se javnomnenjska podpora krči, ocena vlade prav tako pada, za številne je že na meji legitimnosti. Ob slabem rezultatu na volitvah se bo ta pritisk opozicije in posledično tudi javnosti na vlado in zlasti na koalicijske stranke, ki v parlamentu vzdržujejo vladno večino, le še povečal. "Kajti treba je vedeti," doda Esih, "da se vsi politiki nadvse radi izognejo komentarjem javnomnenjskih anket, češ da so najboljša anketa volitve. Zdaj so nove volitve pred vrati, in dobili bomo ta rezultat, ki bo imel dodatno težo."