ustavne spremembe na področju referendumov. Za je bilo 86, proti pa 1 poslanec.

Dogovor o glasovanju o obeh ustavnih spremembah so na četrtkovem srečanju s premierko Alenko Bratušek dosegli vodje parlamentarnih strank in poslanskih skupin.

Predlog ustavnega zakona se nanaša na spremembe 90., 97., 99. člena ustave RS. Predsednica ustavne komisije DZ-ja Maša Kociper (PS) je uvodoma predstavila nekaj značilnosti predloga.

Tako je izpostavila, da bodo referendume odslej predlagali le že državljani, ne pa poslanci DZ-ja ali svetniki DS-ja. Ker se ena izmed omejitev nanaša tudi na ratifikacije mednarodnih pogodb, je zagotovila, da bodo referendumi o tem še vedno mogoči, pri tem pa je izpostavila vstop v zvezo Nato in EU. O takšnih zadevah se bo lahko še odločalo na referendumih, je zagotovila. Spremembe ne bodo krnile neposredne demokracije, je še dejala Maša Kociper.

V DeSUS-u po besedah Marjane Kotnik Poropat menijo, da v slovenski javnosti prevladuje mnenje, da sedanja ureditev ni primerna in omogoča zlorabe v politične namene. S ciljem in namenom te ustavne spremembe se v DeSUS-u strinjajo. Po njihovem mnenju ne gre za omejevanje demokratičnosti, pomeni pa omejevanje zlorabe tega instituta.

Referendumi so se prevečkrat zlorabljali za politične blokade, je dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin. Kot je dejal, si ljudje želijo, da se odloča v DZ-ju in da poslanci ne prelagajo odgovornosti na ramena državljanov. Instituta referenduma ne ukinjamo in ne zmanjšujemo demokratičnih standardov, je zagotovil Tonin. Dal je tudi nekaj primerov. Če bo DZ sprejel zakon o pomoči Gorenjski po kakšni poplavi, "nezadovoljni Ljubljančani" o tem ne bodo mogli zahtevati referenduma. Tudi, če bi se DZ odločil za pomoč Sircem, ljudstvo o tem ne bo moglo odločati, je dejal.

Ni res, da ni bilo usklajevanja s civilno družbo, je dejal Tonin, saj to usklajevanje traja več kot leto dni. Spremembam najbolj nasprotujejo tisti, ki so referendume največkrat zlorabili za politične blokade, pri čemer je izpostavil sindikate.

Boljše rešitve, kot je predlagana, skorajda ne more biti, je v predstavitvi stališča poslanske skupine PS-ja dejala Maša Kociper. Kot je dejala, je največ zaskrbljenosti povzročila dikcija v predlogu, da referendumi niso možni, ne samo o davkih, ampak tudi o "drugih dajatvah". A vsega se ne da predpisati, je pojasnila Kociper, ustava pa tako podrobnih obrazložitev niti ne dopušča.

Glede na to, da se uvaja model zavrnitvenega referenduma, ni več potrebno, da piše, da je referendum zavezujoč. Če ljudje zakon na referendumu zavrnejo, ga preprosto ni več in se zakonodajni postopek zaključi. Ni res, da referendumi ne bodo mogoči o vseh zakonih, ki imajo finančne posledice, je še dodala Kociper.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je ponovil četrtkove navedbe Janeza Janše, in sicer da bodo predlagane rešitve vladi Alenke Bratušek dale vse instrumente za vladanje, boljše, kot so jih imele prejšnje vlade. Predlagane spremembe v SDS-u tako podpirajo.

Stališče poslanske skupine SD-ja je predstavila Ljubica Jelušič. Spremembe v stranki podpirajo. Referendumi morajo ostati v rokah državljank in državljanov, je dejala, saj so postali referendumi orodje za politično preigravanje znotraj DZ-ja.

Katarino Hočevar (DL) veseli, da so s predlaganimi rešitvami poslušali predloge stroke. Presenečena je, da nekateri še vedno govorijo, da so s predlaganimi rešitvami ubili demokracijo in ponovila že slišan argument, da bodo odslej referendume lahko predlagali le še državljani.

Vodja poslanske skupine SLS-a Mihael Prevc je dejal, da je potrebno referendumom vrniti kredibilnost in veljavo. Referendum je potrebno vzeti iz rok politike, menijo v SLS-u. Skozi zobe so v stranki pristali tudi na kvorum, zato predlagane rešitve podpirajo.

Politika za, del civilne družbe proti
Politka vztraja, da bodo spremembe omejile možnost referendumskih blokad, stališča glede tega vprašanja pa so že nekaj časa usklajena. A predlaganemu posegu nasprotujejo tako sindikati kot vstajniki in drugi deli civilne družbe. Gre za konec demokracije in le prvi korak, opozarjajo mnogi izmed njih. Sledili naj bi še ostrejši neoliberalni ukrepi, napovedujejo.