"Kako povečati učinkovitost kazenskega postopka?" S tem vprašanjem se ukvarjajo tako tožilci kot odvetniki in sodniki. Dejstvo je, da ugled kazenskega pravosodja večinoma stoji ali pade na velikih - odmevnih primerih predvsem gospodarskega kriminala. K večji učinkovitosti naj bi prispevale spremembe kazenskega postopka, ki jih je pravosodno ministrstvo že dalo v javno razpravo. Tudi tokrat jim strokovna javnost v večini nasprotuje, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.
V nasprotju s predlogom, ki ga je pripravila ekipa prejšnjega ministra Gorana Klemenčiča, ki je v parlamentu padel, tokratni predlog ministrice za pravosodje Andreje Katič sicer ne predvideva več odprave sodne preiskave, uvaja pa tožilsko in policijsko zaslišanje priče v predkazenskem postopku tudi brez navzočega odvetnika.
Problematični odmevni primeri
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je na posvetu na pravni fakulteti poudaril, da javnost kazenski postopek pogosto dojema kot neučinkovit. Ker je velika večina sodb obsodilnih, takšen vtis odvetnik pripisuje zlasti učinkovitosti kazenskega postopka v odmevnih, pomembnih primerih.
Zato bi se morali bolj posvečati primerom, na katerih ugled pravosodja pade ali raste. Problem slovenskega kazenskega postopka in posledično tudi pravosodja so namreč odmevni primeri gospodarske kriminalitete, ki so v zadnjih letih naše pravosodje v marsičem našli nepripravljeno, je presodil.
Prav tako bi bilo treba zmanjšati število zadev, vrnjenih na prvo stopnjo. Morda na prvih stopnjah po besedah Kovačiča Mlinarja še vedno ostaja premalo posluha za ugovore obrambe, ki se na višjih stopnjah izkažejo za utemeljene. Odgovornost prvostopenjskih sodnikov je zato toliko večja.
Odvetnik je komentiral tudi konkretni predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim uvaja tožilsko zaslišanje priče v predkazenskem postopku in ureja zaslišanje osumljencev brez navzočega odvetnika. Po mnenju Kovačič Mlinarja sprememba ne bi v ničemer pripomogla k učinkovitosti kazenskega postopka, pri bolj zapletenih kaznivih dejanjih pa bi stvari še poslabšala.
Različica že zavrnjenega predloga
Še bolj kritičen je bil Anže Erbežnik z Evropske pravne fakultete. Kot je dejal, je predlagana novela različica tistega, s čimer so se spoprijeli že lani in je bilo zavrnjeno tako v strokovnih krogih kot tudi v DZ-ju. Podati takšen predlog je zato po njegovih besedah nedemokratično.
Med drugim je izpostavil določbe glede uvedbe policijskega zasliševanja osumljenca brez prisotnosti zagovornika. Poudaril je, da bi, če bi policija imela to pooblastilo, pojavil resen ustavnopravni problem pri vprašanju, do kakšne mere bi se imel obdolženec pravico seznaniti s policijskim spisom.
Prenos izvajanja personalnih dokazov na policijo bi bil lahko problematičen tudi zato, ker bi veljalo le posneto gradivo, nihče razen prisotnih pa ne bi vedel, kaj se je dogajalo pred snemanjem in po njem.
Padanje sodb na ustavnem sodišču?
Odvetnik Mitja Jelenič Novak je dodal, da takšna ureditev odpira številna, še neslutena ustavnopravna vprašanja, zaradi katerih bi lahko sodbe, izrečene po sprejetju novele, vse po vrsti padle na ustavnem sodišču.
Ministrstvo znova ponuja že zavrnjen predlog, se je strinjal vrhovni državni tožilec Hinko Jenull. Predlagal je, da bi namesto sprejetja tega predloga svoje delo raje nadaljevala delovna skupina, ki je že leta 2008 pripravila koncept nove ureditve.
Vsi se strinjajo, da naj se v prvi fazi sprejmejo nujne zadeve, in sicer zaščita prič v kazenskih postopkih in odprava branja vseh listin na glavnih obravnavah. Sporne zadeve pa naj se še premislijo.