Janez Čebulj je pojasnil, da se bo moral DZ sam odločiti, kako bo ravnal v primeru mandata poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha. Pravni strokovnjaki so povedali le mnenja o tem, ali obstaja zakonska podlaga za postopek oz. za prenehanje mandata ali ne. Tokrat so si bili po njegovih navedbah tako rekoč enotni. Kot menijo, DZ v tem trenutku nima zadostne podlage v katerem koli zakonu, da bi začel postopek o mandatu Horvatha oz. ugotovil, da mu je mandat prenehal.

Horvath je namreč predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, kar naj bi bilo nezdružljivo s poslansko funkcijo. A pravniki ugotavljajo, da tega glede na ustavni položaj ni mogoče enačiti z gospodarsko družbo, javnim zavodom ali javnopravno osebo oz. ni mogoče enačiti predsednikovanja narodni skupnosti z upravljavsko funkcijo v kakšni drugi instituciji.

Glede na to je težko uporabljati zakonodajo, ki takega specifičnega primera niti ne ureja, je poudaril Čebulj in spomnil na odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da je prenehanje mandata, ki bi ga izvedel DZ, tako resen poseg v pasivno volilno pravico, da mora biti za to izrecna podlaga v zakonu. DZ pa bi do takšne podlage lahko prišel le s smiselnimi razlagami, je dodal.

Horvath je bil do aprila tudi direktor podjetja Minta, a tega razloga za morebitno prenehanje mandata ni več, opozarjajo pravniki. "Izdati sklep o ugotovitvi o prenehanju mandata iz razloga, ki ga ni več, bi lahko bilo z ustavnega vidika precej sporno," je pojasnil Čebulj.

Na delovni posvet pri Židanu so bili na predlog poslanskih skupin povabljeni pravni strokovnjaki Janez Čebulj, Franc Grad, Igor Kaučič, Mirko Pečarič, Rajko Pirnat, Jurij Toplak in Saša Zagorc. Toplak se je opravičil, Zagorca pa po Židanovih besedah ni bilo s pojasnilom, da je svoje mnenje že javno povedal. Njegovo mnenje glede Horvathovega mandata je bilo sicer nekoliko drugačno od presoj pravnikov na današnjem posvetu.