Vernikom bo v božični poslanici čestital metropolit zagrebško-ljubljanske metropolije Jovan Pavlović, ki v nagovoru vernikom poudarja predvsem željo po miru med ljudmi.

Polnočnico bo v ljubljanski pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda vodil paroh Peran Boškovič, božične maše pa bodo še v petek, soboto in nedeljo, ne le v Ljubljani, ampak tudi v drugih pravoslavnih župnijah v državi.

Na predvečer božiča, badnji dan (kar pomeni bdenje ali pričakovanje), verniki poleg badnjaka, ki je simbol novorojenega Jezusa, v domove prinesejo tudi slamo in simbolično poustvarijo prostor, v katerem se je po verovanju pred dva tisoč leti rodil Jezus.

Pravoslavci dneve štejejo po julijanskem koledarju
Pravoslavne cerkve zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo pozneje od drugih kristjanov, razlike pa so tudi med pravoslavnimi cerkvami samimi. Pravoslavci v 16. stoletju niso sprejeli gregorijanskega koledarja (uvedel ga je papež Gregor XIII.) in zanje tako še vedno velja julijanski koledar, ki za prvim zaostaja 13 dni.

Slovenska Srbska pravoslavna cerkev tako božič praznuje 7. januarja (po gregorijanskem koledarju), takrat kot Črnogorska, Makedonska, Ruska in Gruzijska. Grški, romunski in bolgarski pravoslavci ter nekatere manjše pravoslavne cerkve pa božič zaznamujejo po novem, Milankovićevem koledarju, ki je enak gregorijanskemu, in so božič že praznovale.