"Bojim se, da ta zgodba nima prav srečnega konca," je razmere v ljubljanskem zaporu komentiral predstavnik sindikata pravosodnih policistov Marcel More.
Tako v Sindikatu državnih organov Slovenije (SDOS) kot v SDP-ju namreč že desetletja opozarjajo predvsem na kadrovsko podhranjenost Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana, a do danes se razmere kaj dosti niso spremenile, še več, stanje naj bi bilo trenutno tako slabo, kot ni bilo še nikoli.
Vse več je izgorelosti
"Kadrovske razmere so v ljubljanskem zaporu katastrofalne," pravi More in dodaja, da so o razporedu dela obveščeni največ tri dni vnaprej, "vse pogosteje pa se dogaja, da zgolj za naslednji dan". Pravosodni policisti so zaradi pomanjkanja kadra in posledično časovne stiske prikrajšani tudi za malico. "Zapor ni pisarna, ki jo zakleneš in odideš na malico," je razmere ponazoril More in dodal, da se težave pojavljajo tudi na področju načrtovanja dopustov, saj se "planiranje dopusta zahteva od štirih do šestih mesecev prej". Zaradi takšnih delovnih razmer trpi tudi družinsko življenje, saj večino časa, kar šest dni v tednu, preživijo v službi.
Z Moretom se strinja tudi predsednik SDOS-a Frančišek Verk, ki pravi, da pristojni z zakonodajo spravljajo pravosodne policiste v položaj, ko ga "365 dni na leto odtegujejo od normalnega socialnega življenja" in mu ne omogočajo odmora za prehrano in počitek.
Trenutno je zaradi bolezni odsotnih kar 16 od 75 zaposlenih pravosodnih policistov na Povšetovi. Hud delovni tempo je na zaposlenih namreč že pustil posledice, Verk pojasnjuje, da imajo vse več pravosodnih policistov, ki imajo omejitve pri delu: "Ne smejo delati ponoči, ne smejo nositi orožja, ne smejo voziti interventnih vozil, lahko delajo zgolj za polovični delovni čas."
More je ob tem spomnil, da se Slovenije hvali s spoštovanjem človekovih pravic zapornikov, a obenem tepta pravice pravosodnih policistov.
Na oddelkih: 40 zapornikov in en pravosodni policist
Vodstvo Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana je spremenilo tudi načrt varovanja, in sicer v smislu zmanjševanja števila pravosodnih policistov na oddelkih in ob izvajanjih spremstev zaprtih oseb, kar "konkretno pomeni, da je v povprečju za 40 zaprtih ljudi na oddelku zadolžen en pravosodni policist z 12-urnim delovnim časom. Ničkolikokrat pa se zgodi, da kolegi s policije pripeljejo osumljenca kaznivega dejanja v močni varnostni zasedbi, z več patruljami in pripadniki posebnih ali specialnih enot. Čez nekaj dni pa takšnega osumljenca na primer v zdravstveno ustanovo pelje en pravosodni policist."
Pri izvrševanju kazenskih sankcij se po Moretovih besedah vedno bolj nagibamo k permisivnemu pristopu, ki ga podpirajo tudi pravosodni policisti, a More pravi, da "če želimo vse dejavnosti, ki so predvidene z dnevnim redom, opraviti učinkovito in predvsem varno, je nujen dodaten kader, tako na varnostnem kot pedagoško-vzgojnem področju". Dan v zaporu je od 7. do 19. ure popolnoma nabit z dejavnostmi: "Obroki, fitnes, sprehodi, splošni zdravnik, psihiater, zobozdravnik, klici, prhanje ..."
Ob obilici dela pa vsem zapornikom niso zmožni zagotoviti spremstva na sodišče, zato nekaterim izmed njih neupravičeno podaljšujejo trajanje pripora. Od začetka leta do konca maja so tako morali odpovedati več kot 130 spremstev zapornikov.
Kakšne spremembe predlagajo?
Sindikalisti predlagajo, da bi kadrovsko stisko rešili s premestitvijo pravosodnih policistov iz drugih slovenskih zaporov v ljubljanski zapor, z zaposlitvijo in usposabljanjem novih kadrov ali s prekinitvijo varovanja sodne stavbe na Tavčarjevi v Ljubljani, ki bi ga lahko znova prepustili zasebnim varnostnim službam, v zaporu pa bi prav tako lahko zaposlili tudi kader iz policije, vojske in preostalih ministrstev z internimi razpisi.
Kaotične zadeve bi po mnenju Moreta rešili tudi kadrovski standardi in normativi za celoten zaporski sistem, saj jih trenutno sploh ni. "Treba bi bilo narediti sistem, ki bo vzdržen tako za paznike kot zapornike," je povedal in dodal, da zase ne zahtevajo nič več kot človeka vredne delovne razmere.
A ker vodstvi ljubljanskega zapora in uprave njihovih predlogov ne upoštevata in se po mnenju sindikalistov ne zavedata resnosti položaja, zahtevajo njun odstop. More opozarja, da se je stanje v ljubljanskem zaporu drastično poslabšalo s prihodom Jožeta Podržaja na mesto generalnega direktorja uprave. Poleg njegovega odstopa zahtevajo tudi odstop direktorja ljubljanskega zapora Mirana Candellarija.
"Smo ljudje in zahtevamo dostojanstvo"
"Na prvem mestu smo ljudje in zahtevamo dostojanstvo, ki si ga zaslužimo, zahtevamo ureditev razmer, odstop vodstva oziroma odgovornih oseb za nastali položaj," je dodal More. In kako bodo to dosegli? S stavko zagotovo ne, saj so pravosodni policisti podobno kot policisti omejeni pri stavki. Tako jim mora ob napovedi stavke generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij predpisati dejavnosti, ki jih med stavko morajo opravljati.
Pravosodne policiste so pristojni sicer pomirili, da so razpisi zunaj. A na zadnji razpis se je prijavilo zgolj deset ljudi, vodstvo zapora pa ni izbralo nikogar. Napovedi za prihodnost torej niso spodbudne, kadrovski bazen je očitno prazen, razpisni postopki za pravosodne policiste so po opozorilih sindikalistov predolgi, večje število pravosodnih policistov pa bo v prihodnjih letih odšlo v pokoj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje