Letošnji praznik dela je ponovno minil ob klavrni podobi slovenskega trga dela, saj število brezposelnih v primerjavi s preteklimi leti ponovno narašča. V Sloveniji je bilo v preteklem letu tudi rekordno število stečajev poslovnih subjektov, kar 922. Več stečajev pomeni izgubo številnih delovnih mest. Na drugi strani pa vse več delodajalcev raje sodeluje s samostojnimi podjetniki, kot da bi sami zaposlovali delavce, pravi izvršni sekretar za politiko zaposlovanja in migracije, javne kampanje in odnose z javnostmi, mlade in sindikalizem ter socialno podjetništvo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič.

Vlada, ki se zdaj, kot kaže, poslavlja, je ob svoji obletnici pred dobrim mesecem obljubljala 60.000 novih delovnih mest, tudi na račun prestrukturiranja gospodarstva. Visokoleteči cilji, ki se glede na slovensko politično realnost zdijo utopični.
Nekaj je papir, drugo pa realnost. Sam si želim, da bi to čim prej postalo realnost. Vsi vemo, kakšna je trenutna situacija. Kreditni krč je še vedno prisoten, čeprav je šlo več milijard denarja v banke. Treba se bo še precej potruditi, da bodo številke postale nekaj, s čimer se bomo lahko pohvalili.

Število brezposelnih oz. iskalcev zaposlitve se v Sloveniji stalno povečuje oz. je že za nekaj odstotkov višje kot pred letom dni.
V Sloveniji je nekako konstantno 130.000 iskalcev zaposlitve. Ob tem so vsekakor alarmantne analize UMAR-ja, ki pravijo, da se situacija na tem področju ne bo izboljšala. Ali je potem realno pričakovati novih 60.000 delovnih mest?

Vedno več je tudi stečajev podjetij, kar posledično pomeni vedno manj delovnih mest.
Po zadnjih podatkih je bilo samo lani več kot 900 stečajev, kar je zelo velika številka v primerjavi s prejšnjimi leti. Poleg tega se dogajajo številne čudne stvari na trgu dela, saj v nekaterih segmentih ne moremo niti več reči trg dela, temveč trg storitev, kar je anomalija sama po sebi. Vse več delodajalcev raje sodeluje s s. p.-ji, kot da sami zaposlujejo delavce.

Kakšne so smernice pri samozaposlenih drugje v Evropi?
To je trend, ki se dogaja vse hitreje in močneje. Angleški kolegi iz sindikalnih central so nam pripovedovali, da nastaja precej čudna situacija, saj je vedno več ljudi lažno samozaposlenih. Prava epidemija tega naj bi se dogajala v gradbeništvu, pa tudi na področjih, kjer tega sicer ne gre pričakovati. To je tisto, česar se moramo bati.

Ali držijo nekatere navedbe, da samozaposleni oz. s. p.–ji ne morejo biti sindikalno organizirani, ker so pravzaprav uradno delodajalci?
Imamo primere, da so člani naše sindikalne centrale samozaposlene osebe, ki se ukvarjajo z raznašanjem časopisov. Pri včlanjevanju v sindikate ni omejitev, so pa pri načinu sindikalnega boja. Samozaposleni, ki vidijo, da se jim kršijo pravice in so v bistvu lažno samozaposleni, se lahko javijo na ZSSS, kjer bomo šli naprej z določenimi aktivnostmi, kar že zdaj delamo. Naš namen je združevati vse, ki se ukvarjajo s t. i. prekarnimi oblikami dela, od samozaposlenih do agencijskih delavcev. V zadnjem času opažamo, da se na nas obrača vse več oseb in se včlanjujejo v sindikate. Kar tudi kaže na to, da se ljudje zavedajo, da zgolj z opisovanjem svojega stanja ne bodo mogli reševati svoje situacije, temveč zgolj s sodelovanjem.

V Sloveniji se pričakuje nov val privatizacije. DZ je že sprejel načrt, po katerem bo država prodala deleže v 15 podjetjih, med drugim tudi v Telekomu Slovenije. Se bo na ta račun število delovnih mest povečalo?
Takšno vprašanje bi bilo primerneje nameniti sindikatu v Telekomu. V črnogorskem Telekomu, ki ga je prevzel Deutsche Telekom, se je denimo sindikat pritožil na razsodišče OECD-ja, ker je prišlo do šikaniranja delavcev, ki so se želeli sindikalno organizirati. V takšnih primerih prihaja do velikih dvomov, ali privatizacija res pomeni enačaj z učinkovitim vodenjem podjetja. Eno je privatizacija, drugo pa je učinkovito vodenje podjetja. Vendar moramo biti pri tem zelo previdni. O privatizaciji nam denimo govorijo ljudje iz ZDA, kjer so njihove zasebne banke uničile globalno ekonomijo. Zavedati se moramo, da obstajajo načini za učinkovito korporativno vodenje. Pri privatizaciji pa se moramo vprašati, v čigavem interesu je.

Praznik dela v številkah:

1 1. maj je mednarodni praznik delavstva, ki ga vsako leto praznujejo v več kot 80 državah sveta. Med izjeme spadajo tudi ZDA.

2 Dva prosta dneva za 1. maj imajo denimo poleg Slovenije še v Armeniji, Srbiji, Rusiji, Ukrajini, Moldaviji, Latviji, Bih, Črni gori …

3,3 odstotka se je v marcu povečala registrirana brezposelnost v primerjavi z marcem 2013.

5 Peti najvišji v EU-ju so v Sloveniji stroški dela zaposlenih glede na BDP, pravijo podatki Eurostata.

9,8 odstotka je znašala stopnja anketne brezposelnosti v 4. četrtletju 2013.

10 trenutno najbolj iskanih poklicev letos (podatki zavoda za zaposlovanje): zidarji, vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavci za preprosta dela v predelovanih dejavnostih, delavci za preprosta dela na nizkih gradnjah, varilci, natakarji, prodajalci, komercialisti, čistilci in strežniki, tesarji.

13 odstotkov so višji stroški dela v javnem sektorju v primerjavi z zasebnim sektorjem.

14,2 odstotka je februarja znašala stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji.

16,6 odstotka vseh zaposlenih je leta 2013 opravljalo delo za določen čas.

26,7 odstotka je februarja znašala stopnja registrirane brezposelnosti v občini Kuzma (največ v državi).

34,5 odstotka delovno aktivnih Slovencev je lani včasih ali običajno svoje delo opravljalo tudi ob nedeljah.

51,4 odstotka povprečne bruto plače je v letu 2013 znašala minimalna plača.

307 stečajnih postopkov je bilo že sproženih v prvih treh letošnjih mesecih.

406 evrov več kot v letu 2004, ko je Slovenija vstopila v EU, je znašala povprečna bruto plača v Sloveniji (1.523 evrov).

79.275 samostojnih podjetnikov je bilo po podatkih Ajpesa konec marca.

90.286 Slovencev je bilo po podatkih državnega statističnega urada samozaposlenih v letošnjem februarju.

125.000 je število registriranih brezposelnih, ki ga pričakuje zavod za zaposlovanje ob koncu leta 2014.

433.000 Slovenk je bilo lani delovno neaktivnih.

913.040 je število oseb, ki so bile letos februarja v Sloveniji delovno aktivne.