Inšpektorat za delo je predstavil rezultate lanskega dela, in kot je povedala glavna delovna inšpektorica Nataša Trček, se je zaostrena gospodarska kriza odrazila tudi v tem, da so lani prejeli okoli 50 odstotkov več prijav kot leta 2012.

Delovni inšpektorji pa so posledično opravili 18.745 pregledov, izrekli 12.121 ukrepov in naložili za okoli štiri milijone evrov glob. Največ kršitev so ugotovili na področju gradbeništva, strežbe hrane in pijač in v trgovini. Največkrat je do kršitev prišlo glede plačila dela, pri zaposlitvah ter pri evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so po pojasnilu glavne delovne inšpektorice pomembne tudi zaradi prikaza zaradi delovnega časa zaposlenih.

Medtem ko na eni strani v Sloveniji narašča število brezposelnih, se na drugi strani povečuje število poslovnih subjektov in tako je bilo konec lanskega leta po podatkih Ajpesa 193.412 poslovnih subjektov (d. o. o.-ji, s. p.-ji), kar otežuje delo delovne inšpekcije, ki ima na voljo le še 80 inšpektorjev (46 za nadzor delovnih razmerij, 30 za področje varnosti pri delu in 4 za področje socialnih zadev).

Čeprav se povečuje število prijav delovnemu inšpektoratu, pa inšpektorji manj kazensko ovajajo kršilce, saj so se po besedah Trčkove globe izkazale za učinkovitejše, poleg tega pa je pri kazenskih ovadbah treba dokazati naklep.

Največja kazen bo 20.000 evrov
Največja lani izrečena kazen je bila tako 20.000 evrov, od za 4 milijone evrov izrečenih glob jih je bila kar polovica plačanih takoj, v četrtini primerov so kršilci zahtevali sodno varstvo, za preostalo četrtino pa poteka izterjava.

Na delovnem inšpektoratu tudi menijo, da bi morali čim prej zaostriti in spremeniti zakonodajo tam, kjer prihaja do najhujših kršitev. Ena od takšnih je veriženje podjetij, kjer eno podjetje ustanovi novo podjetje in tako dalje, tako da sledenje delavcev postane skoraj nemogoče. Ali pa prihaja do prepletanja podjetij, ki prestavljajo delavce iz enega v drugo podjetje, zgolj zato, da so lahko še naprej zaposleni za določen delovni čas.

Delovni inšpektorji tudi ugotavljajo, da so številne gospodarske družbe začele prenašati sedeže v večja mesta, na t. i. nabiralnik naslove, kjer ni mogoče najti nikogar izmed zaposlenih ali odgovornih. Ali pa številna podjetja sploh nimajo odgovornih oseb oz. za odgovorne osebe imenujejo tujce, ki seveda niso v Sloveniji in bi jih morali inšpektorji loviti v drugih državah, kar je precej težavno opravilo.

Porast dela na črno
Številne spremembe se obetajo tudi pri preprečevanju dela na črno, ki je v Sloveniji prav tako v porastu. V marčevski posebni izdaji Eurobarometra, mnenjski raziskavi med državljani EU-ja, posvečeni delu na črno, je bila Slovenija uvrščena med peščico držav, kjer najbolj narašča delo na črno oz. so porast dela na črno zaznali državljani Slovenije sami.

Tako se je v Sloveniji dvignilo število prejemnikov neprijavljenega plačila, kot se je povečalo število uporabnikov neprijavljenih storitev in kupcev neprijavljenega blaga.

Porast dela na črno pa zaznavajo tudi delovni inšpektorji. "Vsako leto se skoraj za eno petino poveča število kršitev pri zaposlovanju na črno," povedala Trčkova. Sicer pa v Sloveniji nad delom na črno bedita dve različni inšpekciji, delovna, ki nadzira zaposlitve na črno, ter tržna, ki nadzira neprijavljeno prodajo blaga in storitev. Kmalu pa naj bi nadzor nad delom na črno prevzel "bataljon" okoli 100 carinikov.

Inšpektorji pa bodo, kot pravi Trčkova, še vedno lahko izrekali kazni, če bodo naleteli nanje. Med ukrepi za preprečevanje dela na črno je bil, denimo, sprejet ukrep, da bodo morali delavci, ki delajo po pogodbi ali kot študenti, pri sebi imeti pogodbo o delu, saj bodo v nasprotnem primeru kaznovani pri morebitnem inšpekcijskem nadzoru.

Kje je največ dela na črno?
Po podatkih Eurobarometra se anketirance največkrat z delom na črno v Sloveniji srečajo pri popravilu vozil, saj naj bi kar 38 odstotkov vprašanih izjavilo, da so plačili storitev, ki je bila opravljena na črno. 23 odstotkov je podobno storilo pri prenovah bivališč, 26 odstotkov pa pri drugih storitvah. Skoraj polovica Slovencev, 48 odstotkov, pozna nekoga, ki opravlja delo na črno, 22 odstotkov Slovencev pa je lani tudi kupilo neprijavljeno blago. Sedem odstotkov anketirancev pa je prejelo za opravljeno delo "plačilo na roko".

K obsegu dela na črno morda prispeva tudi majhnost Slovenije oz. močne zveze in poznanstva. Kar 59 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so neprijavljeno storitev ali blago kupili pri prijateljih, kolegih ali znancih. Za en odstotek Slovenijo presega le sosednja Avstrija.