Zbrane je v uvodu nagovoril predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, ki je poudaril, da je treba pri sprejemanju odločitev tehtati in iskati ravnovesje, kar ne velja le za sodstvo, temveč tudi za druge sisteme.

Ideja ravnovesja prežema celotno delovanje pravnega sistema, je v nagovoru poudaril Accetto. To po njegovih besedah velja za vse nosilce oblasti, tudi represivne organe.

"Tudi ko zakonodajalec sprejema zakone, jih ne sme sprejemati zaradi konkretnega posameznika, ampak z mislijo na abstraktno zamišljen nedoločen tok naslovnikov, ki bodo ta zakon uporabljali za naprej in le izjemoma morda tudi za nazaj," je med drugim poudaril Accetto.

Za Acetta ima dan ustavnosti dvojen pomen. Poleg tega, da z njim obeležujemo spomin na sprejetje slovenske ustave in na vse tisto, kar je prinesla dobrega, je dan ustavnosti vedno znova tudi opomnik, da je "dolžnost in naloga spoštovanja ustavnega reda ves čas prisotna. Nikoli se ne neha," je poudaril v izjavi za medije. Slednje pri mnogih zadevah, ki žal predolgo časa čakajo na odločitev, občutijo tudi na ustavnem sodišču, je dodal.

Med ključnimi izzivi je Accetto poudaril tudi spoštovanje pravne države, ki je bila v času epidemije covida-19 povsod po Evropi "postavljena pod vprašaj oziroma preizpraševana".

Kot je poudaril, so si ustavni sodniki enotni, da se načel pravne države ne sme krniti, ob čemer jo lahko negujemo in spoštujemo tudi v času kriznih dogodkov. "Ustavni sodniki smo si enotni, da spoštovanje načela pravne države tudi odzive na krizne dogodke naredi boljše. Tudi zato, ker so bolj pretehtani, utemeljeni, legitimni in ustrezno sprejeti," je poudaril Accetto.

Vprašanje evropske pravne države je v svojem nagovoru poudaril tudi današnji slavnostni govornik predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Christoph Grabenwarter. Kot je poudaril, je vladavina prava v Evropi postala osrednje vprašanje, saj se o tem danes ne govori več le v akademski sferi, ampak je tudi "v politiki postalo jasno, da jo je treba braniti z vsemi sredstvi".

Spomnil pa je tudi, da sta slovensko in avstrijsko ustavno sodišče sprejemali pomembne odločitve, s katerimi sta v času epidemije covida-19 vzdrževali vladavino prava. Tako je slovensko ustavno sodišče decembra leta 2020 odločilo, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati, in da morajo imeti ustrezno podlago. Še izrecneje pa je ustavno sodišče v odločbi, sprejeti junija lani, navedlo, da so odloki v neskladju z ustavo že zato, ker nimajo zadostne vsebinske zakonske podlage, je poudaril.

Grabenwarter sicer poudarja, da vladavina prava ni le ustavno načelo, sklop ustavnih jamstev in podaljšek temeljnih pravic ter neodvisnega sodstva, ampak je tudi del kulture, natančneje določene pravne kulture. Ob tem ugotavlja, da je prizadevanje za evropsko kulturo vladavine prava v posameznih državah članicah "pogosto naporno in neizprosno".

"Vrnitev k izvoru evropskega pojma vladavine prava, ki je v rimskem pravu, nemško govoreči Srednji Evropi in anglosaškem pravu, lahko služi kot pomoč pri iskanju izhoda iz kriz," je med drugim poudaril.

Slavnostne seje sta se med drugim udeležila tudi odhajajoči predsednik republike Borut Pahor in nekdanji predsednik republike Milan Kučan.