Med šestimi umrlimi mopedisti trije niso uporabljali čelade, med desetimi umrlimi kolesarji pa sta čelado uporabljala le dva, so zapisali v analizi prometne varnosti.

Med 33 umrlimi vozniki osebnih avtomobilov jih 14 ni uporabljalo varnostnega pasu, med 14 umrlimi sopotniki pa jih varnostnega pasu ni uporabljalo šest. Drugače pa je pri motoristih, kjer le eden izmed 27 umrlih ni uporabljal zaščitne čelade.

Analiza prometne varnosti v letu 2021 kaže tudi, da je lani med 112 povzročitelji prometnih nesreč s smrtnim izidom imelo 34 raven alkohola nad dovoljeno mejo, kar je 30 odstotkov. Med 14.004 povzročitelji prometnih nesreč pa jih je imelo 1316 raven alkohola nad dovoljeno mejo. Podatki o rabi drog in psihoaktivnih snovi pa za zdaj še niso na voljo.

Pri AMZS-ju ugotavljajo še, da je ustanovitev avtocestne policije sicer dobrodošla, a podatki znova kažejo, da se velika večina prometnih nesreč z najhujšimi posledicami zgodi na regionalnih cestah in v naseljih, zato bi moral biti nadzor učinkovit tudi na teh cestah.

AMZS si sicer ob prometnih nesrečah želi podrobnejšo raziskavo, kjer bi lahko več izvedeli o vrsti motorista, vrsti motorja, ki ga je vozil, o stanju, starosti in tlaku pnevmatik ter o cesti in cestni opremi na kraju dogodka. Prav tako bi pri kolesarjih želeli izvedeti, ali je šlo za mestno, športno kolesarjenje ali kolesarjenje v skupini. Pri pešcih pa, ali so v nesrečah, ki so se zgodile v temnem delu dneva, nosili svetla oblačila, odsevna telesa, če so hodili sami ali v skupini.

V sporočilu za javnost pa so opozorili, da analize leta 2021 ni mogoče primerjati z 2020. Analiza prometne varnosti zato temelji na daljšem časovnem obdobju. "Statistiko prometne varnosti prikazujemo z metodo drsečih povprečij petletnih obdobij, ki še vedno kažejo upad števila najhujših prometnih nesreč, četudi je najbolj žalosten statistični kazalnik prometne varnosti 115 umrlih na naših cestah v 2021, precej slabši kot zadnjih pet let, kjer imamo povprečno število umrlih na cestah malce manj kot 100 na leto," je pojasnil avtor analize generalni sekretar AMZS-ja Jure Kostanjšek. Dodal je, da v tem trenutku še ne morejo oceniti, ali je slaba številka za leto 2021 posledica naključnosti prometnih nesreč ali pa že gre za obrnjen trend.

Že drugo leto zapored ocenjujejo, da s stanjem ne moremo biti zadovoljni. "Že v prvem covidnem letu 2020 smo izrecno poudarili, da bi moral biti upad najhujših prometnih nesreč višji, kot je bil glede na precej manj voženj zaradi zaprtja države in celoletnega vpliva epidemije. Enako lahko rečemo tudi za leto 2021, ko so številke narasle čez vrednosti, nazadnje zapisane leta 2016 in še prej," so zapisali v analizi.

Predsednik AMZS-ja Andrej Brglez pa pravi, da bi nam morali "podatki o prometnih nesrečah omogočati celovit pogled in razumevanje ozadja številk. Razlage za boljše ali slabše stanje prometne varnosti ne smemo iskati zgolj v prometu, cesti, tehničnih rešitvah in vozilih, ampak tudi v splošnem, širšem utripu družbe, saj je naše vedenje v prometu kompleksno in na svoj način odraža čas, v katerem živimo," so zapisali v sporočilu za javnost.