Evropa pa se bo po mnenju večine zaradi krize v evroatlantskih odnosih še bolj razdelila.

Predsednik vlade Robert Golob je ob izrednem vrhu EU-ja ta teden napovedal povečanje trošenja za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) pred letom 2030. Za primerjavo, lani je država v ta namen namenila 1,35 odstotka BDP-ja.

Vendar pa glede na anketo Dela napoved premierja v javnosti nima večinske podpore. V anketi so anketirance vprašali, ali naj Slovenija zviša obrambni proračun s sedanjih 1,3 odstotka BDP-ja. Pri tem jih je 44,3 odstotka odgovorilo, da država za obrambno nameni dovolj, skupno 40,9 odstotka pa, da bi bilo izdatke treba povečati.

Med slednjimi je sicer 27 odstotkov takih, ki bi izdatke povečalo na dva odstotka BDP-ja, 9,4 odstotka jih je odgovorilo, naj se izdatki zvišajo na tri odstotke BDP-ja, ter 4,5 odstotka, naj se izdatki zvišajo na pet odstotkov BDP-ja. Med neopredeljenimi jih 11,3 odstotka ni imelo konkretnega mnenja, 3,5 odstotka pa je imelo glede višine izdatkov drugačen predlog.

Kot piše Delo, je križanje strankarskih preferenc pokazalo, da so podporniki vladnih strank v večji meri menili, da Slovenija za obrambo nameni dovolj, kot podporniki opozicijskih strank. Da Slovenija v ta namen nameni dovolj denarja, je menilo 60 odstotkov podpornikov SD-ja, 55 odstotkov Levice in 46 odstotkov Svobode. Na drugi strani je bilo takega mnenja 31 odstotkov podpornikov SDS-a in 30 odstotkov NSi-ja.

Da bi bilo sredstva treba zvišati prej in bistveno bolj kot na dva odstotka BDP-ja, je poudaril tudi prvak SDS-a Janez Janša. Volivci opozicijskih strank zato tudi bolj podpirajo povečanje trošenja za obrambo kot koalicijskih strank. Med parlamentarnimi strankami so dodatnemu trošenju sicer najmanj naklonjeni volivci SD-ja.

Javnost so v anketi povprašali tudi po tem, kako pomembna je vloga Slovenije v evroatlantskem prostoru (EU in zvezi Nato). Največ, 42,7 odstotka, jih je menilo, da je takšna kot po navadi. 39,5 odstotka jih je ocenilo, da je manjša kot po navadi, 3,4 odstotka, da je večja kot po navadi, preostalih 14,5 odstotka vprašanih pa ni imelo konkretnega mnenja.

Povprašali so jih tudi, kdo ima največ možnosti za to, da bosta dosežena premirje in mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino. Slovenci so največ možnosti pripisali administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, in sicer 58 odstotkov. Manj so v anketi izrazili prepričanje, da bo to uspelo EU-ju (45 odstotkov), še manj pa, da bi dogovor dosegla ruski in ukrajinski predsednik Vladimir Putin in Volodimir Zelenski (22 odstotkov).

Slovenci ob tem niso bili pretirano optimistični glede vpliva krize evroatlantskih odnosov na Evropo. Večina, 57,3 odstotka, jih je namreč menila, da se bo Evropa še bolj razdelila. Slaba petina (19,1 odstotka) je bila prepričanih, da se bo Evropa okrepila, 8,1 odstotka jih je menilo, da kriza ne bo vplivala na Evropo, medtem ko jih 15,5 odstotka vprašanih ni imelo mnenja.

Raziskavo je Mediana za časnik Delo izvedla od 3. do 6. marca na reprezentativnem vzorcu 726 prebivalcev Slovenije.