Prva številka Ljubljanskega dnevnika je štela šest strani, za njen izvod pa je bilo treba odšteti pet jugoslovanskih dinarjev. Večino naslovnice je zavzemala tedaj zelo aktualna korejska vojna.

Od tedaj dalje v časopisne prodajalne, poštne nabiralnike naročnikov oziroma v njihove elektronske naprave prihaja že 70 let. "Ker smo mediji izpostavljeni delovanju družbenih silnic in dobesedno vpijamo tehnološki napredek, so desetletja v našem življenju dolga obdobja; prenekateri medij, naj bo časnik, radio, televizija, danes pa tudi že spletni portal, zmore zgolj v pičlem desetletju vznikniti in tudi ponikniti, izzveneti v času, ki ga je navdihnil in ki ga je sooblikoval. Dnevnik po drugi strani že 70 let dokazuje, da ni kakšna takšna kratkotrajna, zgolj do izteka garancijskega roka delujoča naprava, mi srkamo čas in ne dopustimo, da bi čas posrkal nas," je zapisal Lesjak.

Dodal je, da je Dnevnik vedno bil časopis, ki je živel za interese svojih bralcev in je od njih tudi živel. "Ljubljanskega, Neodvisnega ali pa samo še Dnevnika ni nikoli premetavalo z leve na desno in nazaj, Ljubljanski, Neodvisni ali pa samo še Dnevnik je zmeraj 'kazal napake in slabosti, da jih bomo lažje odstranili', in zato, zaradi te svobodomiselnosti, smo jih mnogokrat dobili tudi po prstih. Tudi v demokraciji in tudi še danes," je dodal.

Časopisno podjetje Dnevnik je leta 1951 ustanovila konferenca SZDL Ljubljana. Ta se je v decembru 1989 odpovedala ustanoviteljstvu in Dnevnik je od leta 1991 delniška družba.

Njena glavna dejavnost je izdajanje dnevnega časopisa Dnevnik, izdaja pa tudi tednik Nedeljski dnevnik in ugankarske revije Razvedrilo.

Ljubljanski dnevnik se je preimenoval v Dnevnik 1. aprila 1968, izhaja iz predstavitve na spletni strani te časopisne hiše.