Sprejela jih je direktorica oglasnega oddelka na Dnevniku Nives Roš. Zanimalo jih je namreč poslovanje Dnevnika na oglasnem področju, še posebej s STA.

Kot so navedli na Dnevniku, so preiskovalci posebno pozornost posvetili vprašanju, kdo z agencijo sklepa poslovne dogovore in zakaj poslovni dogovori s poslovnimi partnerji veljajo za poslovno skrivnost.

Odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak je za STA pojasnil, da je policiste, ki so opravili informativni pogovor z Roševo, zanimalo na splošno, kakšna je oglasna politika Dnevnika in kako posluje na tem področju, kako Dnevnik sklepa poslovne dogovore s strankami. Nato pa jih je posebej zanimalo, kako je prišlo do poslovnega odnosa s STA, kdo je sodeloval pri oblikovanju pogodbe s STA in zakaj je ta pogodba opredeljena kot poslovna skrivnost.

Roševa jim je pojasnila, tako Lesjak, da so vse pogodbe, ki se nanašajo na oglaševanje v Dnevniku, označene kot poslovna skrivnost, saj gre za varovanje podatkov v medijskem prostoru, ki je konkurenčen. Policistom je pojasnila vse, kar je vedela o okoliščinah sklenitve pogodbe s STA, sicer pa v procesu sklepanja pogodbe ni sodelovala, saj je bila pogodba sklenjena že pred leti.

Informativni pogovor je trajal kakšno uro, po njenih navedbah sta bila policista korektna in zelo formalna. Pogovor se je zaključil z napovedjo, da se bo policija na Roševo tudi uradno obrnila s prošnjo za posredovanje faktur, ki so bile izstavljene STA za oglaševanje, in dokazov o tem, da je bilo to oglaševanje v Dnevniku tudi realizirano, je pojasnil Lesjak.

Sicer pa gre po njegovih besedah pri kompenzacijskih storitvah, zlasti ko gre za oglaševanje enega medija v drugem, za zelo običajno poslovno prakso, ki ni prisotna samo na Dnevniku ali STA, ampak v veliki večini drugih medijev. "Gre za najbolj običajen poslovni model," je dejal in pristavil, da policija že sedaj razpolaga s pogodbo o sodelovanju med Dnevnikom in STA.

Tako odgovorni urednik Dnevnika obisk policije težko razume drugače kot obliko pritiska na medije, v tem primeru na Dnevnik in STA. Kot je dejal, je ozadje zgodbe jasno - policija izpolnjuje navodilo, ki ga je dobila od vlade glede STA.

Vlada je namreč 18. marca nadzornemu svetu Slovenske tiskovne agencije (STA) predlagala razrešitev direktorja STA Bojana Veselinoviča, saj ugotavlja, "da je prišlo" do kršitev zakonskih obveznosti. Poleg tega je sprejela sklep, naj notranje ministrstvo preveri, ali kršitve vsebujejo elemente sumov kaznivih dejanj in naj se preveri odgovornost nadzornikov.

Policija je sicer obiskala tudi predsednika nadzornega sveta STA Mladena Terčelja. Kot so aprila pojasnili na generalni policijski upravi, so ga obiskali na podlagi več prijav domnevnih nepravilnosti, povezanimi z delovanjem STA, in ne sklepa vlade, preverjajo pa sum kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti.

Vlada je marca predlagala tudi nadzor inšpektorata za delo, ki je tudi opravil nadzor na STA. Delovna inšpekcija ni ugotovila nepravilnosti s področja zakona o delovnih razmerjih in ukrepov za varstvo pri delu, tudi ob epidemiji covida-19. Agencija je dobila le opomin zaradi pomanjkljivih evidenc o izrabi delovnega časa pri štirih samostojnih novinarjih, kar pa je že sanirala.