Podaljšanje roka velja za oškodovance, ki so od Uprave RS za zaščito in reševanje po pošti prejeli predtiskan obrazec 2.09 za prijavo škode po pozebi 2021, prav tako velja za preostale nosilce kmetijskih gospodarstev, ki predtiskanega obrazca niso prejeli, a so utrpeli škodo zaradi pozebe leta 2021 na priznanih kmetijskih kulturah.

Za dodatne informacije se lahko oškodovanci obrnejo na svetovalce območnih enot kmetijskih in gozdarskih zavodov ali na pristojno občino, so še navedli na kmetijskem ministrstvu.

Po prvotnih grobih ocenah je spomladanska pozeba od 6. do 8. aprila letos povzročila za od 40 do 50 milijonov evrov škode. Primerljiva naj bi bila s škodo po pozebi v letih 2016 in 2017, ki je dosegla približno 45 milijonov evrov.

Največ škode so utrpele sadne vrste na celotnem območju Slovenije, ki so bile v času pozebe v polnem cvetenju, z izjemo Gorenjske, kjer se je cvetenje šele začelo. Pri vinski trti je bila poškodovanost zelenih mladik odvisna od lege in sorte. Posevki zelja in solate so bili prizadeti predvsem na nepokritih površinah, pri poljščinah je bilo največ škode na zgodnjem krompirju.

Kmetijsko ministrstvo je takoj po pozebi pristopilo k pripravi pravnih podlag za pomoč prizadetim, med drugim je 7. julija DZ potrdil zakon o ukrepih za odpravo posledic spomladanske pozebe v kmetijski proizvodnji.