Pri Zagovorniku načela enakosti so pojasnili, da postavljanje tovrstnih vprašanj v okviru zaposlitvenih postopkov pomeni diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja.

Prijaviteljica diskriminacije je Zagovorniku povedala, da sta ji na razgovoru za službo direktorica ustanove in druga uslužbenka postavili tudi vprašanje o družinskem statusu. Kot je navedla, jo je direktorica vprašala, ali ima družino, otroke, saj to vpliva na delo, bolniške odsotnosti. Kandidatka je odgovorila, da so to nelagodna vprašanja in da ni vajena diskriminatornih vprašanj ter da zmore opravljati delo, za katero se je prijavila na razpis. Direktorica je zatem vprašanje ponovila.

V postopku ugotavljanja diskriminacije sta direktorica in uslužbenka, ki sta vodili zaposlitveni razgovor, v bistvenem potrdili navedbe iz prijave diskriminacije, je sporočil Zagovornik.

V odločbi je Zagovornik pojasnil, da je po 28. členu Zakona o delovnih razmerjih v zaposlitvenih postopkih izrecno prepovedano zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma druge podatke, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Direktorica in uslužbenka državne ustanove sta v postopku povedali, da vprašanje o otrocih in družini ni bilo postavljeno z namenom preverbe izpolnjevanja pogojev za zaposlitev. To pomeni, da vprašanje ni bilo v neposredni zvezi z delovnim razmerjem, kot bi moralo biti, da bi lahko rekli, da ga je direktorica postavila upravičeno.

Zagovornik je zato ugotovil diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin starševstva in družinskega stanja. Po zakonu o varstvu pred diskriminacijo je enaka obravnava, ne glede na osebne okoliščine, zagotovljena tudi pri zaposlovanju in delu, je še dodal Zagovornik.