V središču njunih pogovorov so bili zagotavljanje pomoči Ukrajini, širitev Evropske unije v države Zahodnega Balkana in evropska perspektiva Ukrajine ter obnova svobode gibanja v schengenskem prostoru.

Zaradi vojne v Ukrajini sta se ministra zavzela za čimprejšnje končanje ruskega napada na Ukrajino in poudarila, da je Ukrajina suverena država z mednarodno priznanimi mejami, ki je svobodna pri izbiri varnostne ureditve in sklepanju zavezništev. Poudarila sta pomen nadaljnje razvojne in humanitarne pomoči Ukrajini, a sta pri tem tudi opozorila, da vojna predstavlja velik izziv, njegove posledice pa čuti ves svet.

Podprla sta izvajanje omejevalnih ukrepov in sankcij EU-ja ter dejala, da je treba storiti vse, da bi čim prej sklenjeno premirja. Pri tem je Asselborn dodal, da so sankcije nujne, saj najbolje šibijo moč ruskega predsednika Vladimirja Putina, pomagajo Ukrajini in ščitijo evropske vrednote.

"Danes je toliko opaznejša razlika med demokracijami članic EU-ja in Putinovim režimom," je dejal Aselborn in opozoril, da spoštovanje vladavine prava temelji na ločitvi oblasti, na zagotavljanju svobode medijev in zagotavljanju pravic manjšin, česar pa Putinov režim ne počne.

Oba ministra bosta krepila odnose med Slovenijo in Luksemburgom na dvostranski, evropski in multilateralni ravni. Prav tako se bosta v prihodnje zavzemala za krepitev gospodarskih odnosov med državama. Luksemburg je namreč za Slovenijo pomemben gospodarski partner, saj se že več let zapored uvršča na drugo mesto tujih vlagateljev v slovensko gospodarstvo.

Na novinarski konferenci sta ministra poudarila tudi, da moramo obnoviti svobodo gibanja v schengenskem prostoru. Ministrica je poudarila predvsem željo po odpravi nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Tudi Aselborn je dejal, da mora Evropska komisija opraviti svoje delo in odpraviti omejitve, ki jih več članic EU-ja podaljšuje že vse od leta 2016.

Velik del pogovorov sta namenila širitveni politiki EU-ja. Ocenila sta, da je nadaljevanje evropske širitvene politike v države Zahodnega Balkana najboljše zagotovilo za varnost, stabilnost in napredek območja. Sklenila sta, da mora EU izpolniti dane zaveze državam Zahodnega Balkana in sprejeti pozitivne odločitve ob njihovem napredku za članstvo v EU.

Obe državi močno podpirata tudi evropsko perspektivo Ukrajine, Moldavije in Gruzije, kar bo tudi tema junijskega vrha EU-ja. Poudarila pa sta, da ne smemo spregledati izpolnjevanja meril in pogojev.

"V prihodnjih dneh bomo vedeli, kakšno bo priporočilo Evropske komisije o evropski perspektivi Ukrajine. Vendar ne glede na odločitev komisije lahko Ukrajina pri vprašanju evropske perspektive vselej računa na podporo Slovenije," je dejala Tanja Fajon.

Aselborna je zatem sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.