Virtualno srečanje skupine za parlamentarni nadzor nad Europolom, ki sta ga v Bruslju v ponedeljek in torek pripravila državni zbor in Evropski parlament, je bilo med drugim namenjeno pregledu dejavnosti Europola v letošnjem letu in predstavitvi osnutka večletnega programskega načrta za obdobje 2022–2024. Izvršna direktorica Europola Catherine De Bolle je prvi dan srečanja predstavila aktivnosti in med drugim opozorila na korupcijo in izkoriščanje zakonitih poslovnih mrež v kriminalne namene.

Udeleženci so sicer izrazili pomisleke glede nove uredbe o Europolu in hrambe velikih količin podatkov, so pa so pozdravili vlogo Europola kot ključnega informacijskega vozlišča v podporo nacionalnim policijam in njegovo vlogo pri razkrivanju tveganj, povezanih z zlorabo sredstev iz instrumenta NextGenerationEU, so sporočili iz državnega zbora.

Drugi dan sta imela uvodna nagovora evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson in minister Aleš Hojs. Komisarka je napovedala začetek trialoga o reviziji uredbe o Europolu, ki omogoča okrepitev pristojnosti njegovega delovanja, in zagotovila podporo nacionalnim organom pregona v državah članicah.

Na srečanju so med drugim razpravljali o kibernetskem kriminalu v EU-ju s poudarkom na spletnih zlorabah otrok, finančnem kriminalu in korupciji. Po Hojsovih besedah je Slovenija prepoznala pomen boja proti spolnim zlorabam otrok na spletu ter nujnost krepitve mednarodnega sodelovanja organov odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj na tem področju.

Slovenija bo novembra na Brdu pri Kranju organizirala posebno ministrsko srečanje o preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju spolnih zlorab in spolnega izkoriščanja otrok, ki se ga bodo udeležili notranji ministri držav članic EU-ja, Zahodnega Balkana in ZDA ter predstavniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Europola, so sporočili iz notranjega ministrstva.

Ob koncu srečanja sta bila po večletnem prizadevanju soglasno sprejeta oba kompromisna predloga za spremembo poslovnika skupine za parlamentarni nadzor nad Europolom, ki bosta omogočila učinkovitejši parlamentarni nadzor nad Europolom in ki predstavljata velik dosežek parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja, navajajo v DZ-ju.