V okviru panelne razprave se je med drugim zavzela za krepitev boja proti stereotipom in seksizmu, so sporočili iz DZ-ja.

Predsednica Klakočar Zupančič je v Taškentu nastopila v okviru panelne razprave Preprečevanje tehnoloških tveganj in ohranjanje človekovih pravic ter enakosti spolov v tehnološkem svetu.

V govoru je med drugim dejala, da uporaba novih digitalnih tehnologij v času pandemije covida-19 ni imela samo pozitivnih učinkov, in pri tem izpostavila delo od doma, "ki je ne le povečalo obremenitev žensk, saj so večinoma prevzele celotno breme obveznosti, povezanih s šolanjem otrok na daljavo, ampak je tudi znatno povečalo nasilje v družini, katerega žrtve so bile prav ženske".

Drug negativni vpliv spleta, ki ga je izpostavila predsednica DZ-ja, pa je pojav sovražnega govora, pri čemer je opozorila tudi na osebne izkušnje, ko je bila kot prva ženska v Sloveniji na tej funkciji "že kmalu po nastopu funkcije soočena z žaljivimi seksističnimi spletnimi opazkami in napadi".

Po njenem mnenju bi tako ustrezna normativna ureditev področja spletnega komuniciranja lahko predstavljala temelj za celovito ureditev tega področja, čemur bi morala slediti še vrsta družbenih in kulturnih sprememb. "Pri tem pa je naloga države, da zagotovi razpoložljivost in dostopnost digitalnih tehnologij, pa tudi čim večjo digitalno pismenost za vse kategorije prebivalstva," je še dodala.

Po njenih besedah se Slovenija zaveda pomembnosti zagotavljanja človekovih pravic in enakosti spolov, pri čemer je izpostavila, da je v Sloveniji v pripravi nova resolucija o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, katere cilj je okrepiti boj proti stereotipom in seksizmu ter zagotoviti vključevanje vidika enakosti spolov v vse politike in ukrepe.

Ob koncu govora je posvarila, da smo priča "retradicionalizaciji in redomestifikaciji žensk", zaradi česar verjame, da potrebujemo "novo miselnost, ki bo odpravila stereotipe, spolne predsodke, seksizem in moški šovinizem".

Dvodnevni vrh v Taškentu organizira IPU v sodelovanju z uzbekistansko vrhovno skupščino in je namenjen izmenjavi informacij, idej in izkušenj predsednic nacionalnih parlamentov ter predsednic regionalnih in mednarodnih parlamentarnih skupščin, ki so pridružene članice IPU-ja, so v DZ-ju še zapisali v sporočilu za javnost.

IPU je ena najstarejših mednarodnih organizacij, ki združuje parlamente suverenih držav z vsega sveta. Ustanovljena je bila leta 1889, Slovenija pa je polnopravna članica od leta 1993.