Kritični pa so do Generalne policijske uprave, ki da jim v nekaterih primerih ni posredovala zahtevane dokumentacije.

V poročilu, ki sicer nosi oznako tajno, je komisija ocenila, da je v letu 2024 opravila temeljit in sorazmeren nadzor nad nadzorovanimi službami, in meni, da so nadzorovane službe v večjem delu korektno sodelovale s komisijo ter ji s tem omogočile, da neovirano izpolnjuje svoje zakonsko določene pristojnosti. Prav tako je Knovs preko pooblaščenih skupin izvedel nadzore na sedežih nadzorovanih služb, predstavniki nadzorovanih služb pa so se redno odzivali na vabila na seje Knovsa ter na zahteve komisije posredovali zahtevano dokumentacijo.

Ob tem pa, kot so v obvestilu za javnost zapisali člani Knovsa, komisija ocenjuje, da sodelovanje Generalne policijske uprave v letu 2024 pri posredovanju dokumentacije ni bilo vedno v skladu z njihovimi pričakovanji. "Zaradi drugačnega razumevanja zakonodaje s področja parlamentarnega nadzora je bila Generalna policijska uprava v nekaterih primerih neodzivna pri posredovanju odgovorov na zahteve za posredovanje dokumentacije," je zapisal predsednik komisije Janez Žakelj (NSi).

Kot je dodal, je nadzorovana služba Knovs opozorila, da področje odkrivanja in preprečevanja terorizma trenutno v Sloveniji ni zadostno urejeno. Zato menijo, da bi bilo to pomanjkljivost smiselno obravnavati v najkrajšem mogočem času.

Predsednik Knovsa je tudi spomnil, da je komisija obravnavala gradivo, ki se nanaša na domnevno nezakonito izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ter se seznanila z navedbami, ki so kazale na določene nepravilnosti pri delovanju Centra za varovanje in zaščito. A v povezavi s tem ni pridobila zahtevane dokumentacije od Generalne policijske uprave, je opozoril.

Komisija tudi ugotavlja, da kljub sklepu, s katerim je DZ v okviru obravnave poročila o delu Knovsa za leti 2022 in 2023 aprila 2024 predlagal vladi, da celostno preuči in spremeni pravno ureditev področja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, vlada tega ni storila.

Knovs je ob sprejem poročila državnemu zboru v sprejem predlagal več sklepov. Med drugim bi vladi predlagali, da preuči možnost priprave zakonodaje, ki bo na celovit način uredila področje odkrivanja in preprečevanja terorizma. Prav tako bi vladi priporočili, da preuči pravno ureditev na področju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov in s svojimi ugotovitvami seznani DZ. Po potrebi naj vlada pripravi ustrezne normativne spremembe, ki bi policiji omogočale učinkovitejše odkrivanje in preiskovanje najzahtevnejših oblik kriminalitete, se glasi predlagani sklep.