Komisija DZ-ja, v kateri ima večino NSi, je na zahtevo te poslanske skupine razpravljala o črpanju evropskih sredstev. Kot je povedal predsednik komisije Jernej Vrtovec, so to ključna sredstva za razvoj države, s temi sredstvi se je država v preteklosti zelo dobro razvijala. Zdaj pa Slovenija v črpanju zaostaja in izgovor za to po njegovem mnenju ne sme biti to, da so se projekti pripravljali v času prejšnje vlade in da so državo v 2023 prizadele poplave.

"Načrtovana sredstva iz EU-ja v lanskem proračunu znašajo 1,46 milijarde evrov, ocenjena realizacija pa dosega 1,11 milijarde evrov. Pričakovan priliv iz teh sredstev EU-ja se je v enem letu zmanjšal za 352 milijonov evrov," je opozoril. Da gre pri črpanju sredstev EU-ja v Sloveniji nekaj hudo narobe, po njegovem mnenju kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021–2027, kjer je Slovenija na repu lestvice.

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek se z oceno NSi-ja, da Slovenija slabo črpa sredstva EU-ja, ne strinja. "Slovenija bo do konca leta 2029 do zadnjega evra počrpala evropska kohezijska sredstva, tako kot je to storila tudi v pretekli finančni perspektivi. V evropski blagajni ne bomo pustili niti evra," je zagotovil na današnji seji komisije in ocenil, da Slovenija ta sredstva črpa odlično.

Po njegovih besedah je država prejšnjo finančno perspektivo končala zelo uspešno, črpanje v aktualni pa se ne razlikuje veliko. Ta se je začela z dveletno zamudo. V obeh je koriščenje na začetku počasnejše, proti koncu pa bo tega vse več. "Bistveno je, kje bomo leta 2029," je poudaril. Sočasno se izvajajo tudi ukrepi iz načrta za okrevanje in odpornost, je spomnil.

Kot je dejal, so danes o črpanju evropskih kohezijskih sredstev govorili tudi na vladi. "Kljub številnim izzivom smo izdali odločitev o podpori za približno 800 milijonov evrov," je dejal in med projekti naštel nadgradnjo železniških prog, razpis za naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah, projekte razogljičenja in energetsko prenovo ter pomoč pri gašenju požarov. Lani je ministrstvo izdalo za približno 791 milijonov evrov odločitev o podpori, potrjenih operacij je bilo v skupni vrednosti 521,4 milijona evrov, izplačil iz proračuna pa je bilo za 74,2 milijona evrov.

Na ministrstvu po njegovih besedah pripravljajo spremembe programa s ciljem, da bo Slovenija okrepila inovacijsko zmogljivost, povečala konkurenčnost in postala aktivni del evropskih verig vrednosti. Da bi pospešili črpanje sredstev, so pripravili tudi 10 ukrepov, ki jih je predstavil vladi. "S tem bomo zagotovili, da bomo program evropske kohezijske politike izkoristili v celoti," je dejal.

Poslanci NSi-ja Vrtovec, Jožef Horvat, Janez Cigler Kralj in Aleksander Reberšek so v razpravi opozorili na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, da bi bilo treba več denarja nameniti regijam za odpravo razlik. Opozorili so na razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji in na težave malih občin.

Jevšek je napovedal spremembo zakona o skladnem regionalnem razvoju in spremembo financiranja regij, saj se je strinjal, da jim je treba omogočiti večjo finančno samostojnost. Napore glede tega je napovedal tudi v pogajanjih s komisijo za novo finančno perspektivo. Glede razpisa je spomnil, da je bila odrejena notranja revizija. Spomnil je še na novosti pri razpisih za evropska kohezijska sredstva, kjer je zdaj DDV upravičen strošek in občine tako lažje dostopajo do posameznih projektov.