Te med drugim uvajajo možnost korespondenčnih sej delovnih teles DZ-ja in usklajujejo razporejanje neporabljenega časa za razpravo. Komisija ni potrdila le predloga, da bi zadeve EU-ja lahko obravnavalo le eno matično delovno telo.

Zadeve EU-ja morata po veljavnem poslovniku obravnavati tako odbor DZ-ja za zadeve Evropske unije (EU) kot odbor DZ-ja za zunanje zadeve. V koaliciji pa menijo, da je bolj racionalno, da matična delovna telesa zadeve EU-ja obravnavajo po lastni presoji, in ne več obvezno. Torej da bi zadeve EU-ja obravnaval le odbor za zadeve EU-ja, odbor za zunanje zadeve pa le takrat, ko je to potrebno. S tem bi se, kot razlagajo v koaliciji, izognili podvajanju sej delovnih teles.

Zakonodajno-pravna služba DZ-ja sicer meni, da je ta rešitev preveč nedorečena. Po obstoječem predlogu koalicije bi se namreč štelo, da matično delovno telo, ki se do posamezne zadeve EU-ja ne bi opredelilo, soglaša s predlogom vlade, kar pa je lahko vprašljivo, so pojasnili.

Sicer pa je komisija z dvotretjinsko večino potrdila vse druge spremembe poslovnika, ki med drugim dopolnjujejo ureditev instituta korespondenčne seje. Če je na seji delovnega telesa, ki ni sklepčna, navzoča najmanj tretjina njegovih članov, lahko ti sklenejo, da se odločitve sprejmejo na korespondenčni seji. Prav tako določijo tudi predloge odločitev, o katerih odloča delovno telo.

V skladu s parlamentarno prakso usklajujejo razporejanje še ne porabljenega časa za razpravo na seji. Ko čas, ki je določen za razpravo, še ni potekel, vrstni red vnaprej priglašenih razpravljavcev pa je izčrpan, je možna le ena razdelitev še razpoložljivega časa. Poleg tega replika v razdelitvi časa ni možna.

V skladu z odločbo ustavnega sodišča predlagajo črtanje instituta avtentične razlage zakona in tudi avtentične razlage poslovnika.

Zakona, ki je v ponovnem odločanju, v mnenje ne bi več pošiljali zakonodajno-pravni službi DZ-ja. Večina zahtev državnega sveta za ponovno odločanje se namreč nanaša na vprašanja vsebinske narave, do katerih pa se zakonodajno-pravna služba ne more opredeljevati.

Predsednik vlade bo lahko glede na predlagane spremembe poslovnika predsednika DZ-ja o tem, ali bo funkcijo odstopljenega ministra opravljal sam ali jo poveril drugemu ministru, pisno obvestil tudi na seji, ki že poteka, in ne šele na prvi naslednji seji DZ-ja.

Vnesli so tudi več redakcijskih popravkov členov poslovnika, z nekaterimi določili pa jasneje opredeljujejo nekatere določbe, ki se že izvajajo v parlamentarni praksi.

Predlog sprememb poslovnika DZ-ja so v postopek vložile vse poslanske skupine, z izjemo NSi-ja. Kot so ob vložitvi predloga sprememb v začetku marca pojasnili za STA, podpisov niso prispevali, saj njihove pripombe niso bile upoštevane.