Pristojnim priporoča, naj zagotovijo večjo in bolj aktivno zaščito pravic gluhih in uporabnikov slovenskega znakovnega jezika pred diskriminacijo.

Da so osebe z gluhoto v slabšem položaju glede izobraževanja, je razvidno iz podatkov o izobraženosti, ki kažejo, da je imel leta 2011 le en odstotek gluhih visokošolsko izobrazbo, med vsemi prebivalci Slovenije pa je bilo visokošolsko izobraženih 17 odstotkov prebivalcev, so sporočili iz urada zagovornika.

Lobnik je s poizvedbami pri skupnosti gluhih, strokovni javnosti in pristojnih državnih organih preveril, s katerimi izzivi se gluhi soočajo v izobraževanju. Iskal je razloge za slabšo izobraženost gluhih, vpliv slabše izobraženosti na njihovo življenje in vključevanje v družbo, možne zakonske rešitve za spodbujanje enakih možnosti gluhih v izobraževanju in primere dobrih praks.

V odgovorih so organizacije in posamezniki kot ključno težavo izpostavili nepoznavanje, nerazumevanje in nesprejemanje različnosti oziroma gluhote, potreb in želja gluhih pri pedagoški stroki in v družbi nasploh.

Povedali so, da je izobraževanje gluhim zelo težko dostopno, saj se ne izvaja v slovenskem znakovnem jeziku, ki je za nekatere gluhe edini jezik sporazumevanja. Kot veliko težavo so navedli splošno pomanjkanje tolmačev slovenskega znakovnega jezika in omejitev pravice do tolmača na zgolj nekaj ur tedensko. Med drugim so ocenili tudi, da je učni proces neustrezno in v premajhni meri prilagojen gluhim učencem, dijakom in študentom.

Na podlagi odgovorov je Lobnik izoblikoval več priporočil za spremembo zakonskih podlag in uvedbo sistemskih ukrepov za izboljšanje položaja gluhih v izobraževanju. Pristojnim tako priporoča, da je treba zagotoviti večjo in aktivnejšo zaščito pravic gluhih in uporabnikov slovenskega znakovnega jezika pred diskriminacijo. V zakonu o varstvu pred diskriminacijo sta med izrecno navedenimi osebnimi okoliščinami, zaradi katerih nihče ne sme biti obravnavan slabše, tudi osebni okoliščini invalidnosti in jezika.

Prav tako zagovornik priporoča sprejetje minimalnih standardov dostopnosti dobrin in storitev tudi s področja vzgoje in izobraževanja ter uvedbo posebne štipendije za študente z invalidnostmi.

Opozoril je še, da je treba zagotoviti polno vključenost gluhih učencev, dijakov in študentov v izobraževanje. Izobraževalne ustanove poziva, naj poskrbijo tudi za primerno opremljenost izobraževalnih prostorov s tehničnimi pripomočki, ki bodo gluhim zagotovili dostopnost do izobraževalnega procesa.

Pri študijskem programu surdopedagogike pa svetuje spremembo programa, da bi diplomanti ob koncu študija obvladali slovenski znakovni jezik.