Nov odlok se po besedah predlagateljev sprejema zaradi uskladitve z zakonom o DZ-ju in zakonom o političnih strankah.

Odlok o službah DZ-ja, ki je trenutno v veljavi, je nastal leta 2004, potreb po spremembah pa se je v tem času nabralo kar veliko, je na seji v imenu predlagateljev dejal vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. "Veseli me, da je prisotna želja vseh poslanskih skupin v DZ-ju, da to uredimo," je dejal.

Več pristojnosti dobiva kolegij predsednika oz. predsednice DZ-ja, npr. sprejemanje finančnega načrta DZ-ja, dajal bo tudi soglasje k sistemizaciji delovnih mest.

Poslanske skupine bodo lahko v okviru dodatne strokovne pomoči dobile tudi dodatno administrativno pomoč. Sredstva za dodatno strokovno pomoč se lahko na novo poleg zaposlovanja javnih uslužbencev za določen čas in za pogodbeno delo namenijo tudi za druge oblike dela in storitev, ki jih za svoje delo potrebuje poslanska skupina. Dodatna strokovna pomoč poslanskim skupinam se smiselno zagotavlja tudi nepovezanim poslancem. Zaradi sprememb zakona o političnih strankah pa se ureja tudi prenos sredstev za dodatno strokovno pomoč poslanski skupini na politično stranko.

Sekretar poslanskih skupin

Vsaki poslanski skupini se glede na predlog odloka za delovanje zagotovi sekretar poslanske skupine, svetovalec za odnose z javnostmi, trije strokovni sodelavci in vodja pisarne ali referent, na vsakih osem poslancev pa še en referent. Poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, se poleg tega na vsakih pet poslancev zagotovi še po en strokovni sodelavec. V poslanski skupini, v kateri ima vodja poslanske skupine lahko več namestnikov, se lahko imenuje več namestnikov sekretarja poslanske skupine. Na novo pa predlog določa tudi pravno podlago, s katero se dodatna strokovna pomoč smiselno zagotavlja nepovezanemu poslancu.

Predlog odloka na novo določa, da se v kabinetu predsednika DZ-ja lahko po potrebi strokovna in administrativna pomoč zagotavlja tudi z zunanjimi strokovnjaki, če delovna mesta, za katera se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas, vezana na zaupanje predsednika, niso zasedena.

Vodja kabineta

Predlog odloka ureja tudi spremembe glede imenovanja javnega uslužbenca na položaj vodje kabineta, ki ga na predlog predsednika DZ-ja imenuje generalni sekretar. Sistemizacijo delovnih mest in njene spremembe sprejme generalni sekretar, ki pred tem pridobi mnenje sindikata javnih uslužbencev DZ-ja, soglasje pa daje kolegij predsednika DZ-ja.

Med nalogami urada generalnega sekretarja DZ določa strokovna in administrativna dela zanj, ne pa več taksativno nalog na področju notranje revizije in varovanja DZ-ja. Naloge lahko v uradu generalnega sekretarja prenesejo na drugo organizacijsko enoto.

Med nalogami zakonodajnopravne službe DZ-ja predlog odloka ne navaja več dajanja mnenj o skladnosti predlogov zakonov, drugih aktov in dopolnil s poslovnikom DZ-ja, s čimer je po mnenju predlagateljev določba usklajena z zakonom o DZ-ju in poslovnikom.

Zakonodajnopravna služba DZ-ja je opozorila, da je takšna rešitev neskladna z zakonom o DZ-ju in poslovnikom DZ-ja. Vidiki, ki jih v svojih mnenjih presoja zakonodajnopravna služba DZ-ja, so namreč osredotočeni na skladnost z ustavo, pravnim sistemom ter zakonodajno-tehnične vidike.

Kot presplošno in pomensko preširoko je zakonodajnopravna služba DZ ocenila del določbe, po katerem bi se lahko sredstva za dodatno strokovno pomoč poslanskim skupinam namenila tudi za druge oblike dela ali storitev.

Glede imenovanja na položaj vodje kabineta in sekretarja poslanske skupine pa so predlagali možno besedilo obeh določb, ki bi večji meri odražalo, da je generalni sekretar pri postopku imenovanja vezan na izbiro funkcionarja, torej predsednika DZ-ja oziroma vodje poslanske skupine. Ta rešitev bi se po njihovem mnenju sicer morala raztezati tudi na način imenovanja namestnikov sekretarjev poslanskih skupin in po vsej verjetnosti tudi na namestnika vodje kabineta.

Pod predlog odloka so podpisane vse poslanske skupine, Svoboda, SDS, NSi, SD in Levica ter poslanca narodnih skupnosti.

Po sprejemu oz. uveljavitvi novega odloka se bodo morali z njim uskladiti tudi interni akti, ki jih na podlagi novega odloka izda generalni sekretar, zato so kolegiju predsednice DZ-ja podali predlog, da obravnavo sklepa uvrsti na dnevni red prve naslednje, torej julijske seje DZ-ja. "S tem omogočamo generalni sekretarki DZ-ja, da še pred začetkom jesenskega dela pripravi oziroma izda vse potrebne akte za organizacijo dela služb na podlagi določb novega odloka," je dejal Sajovic.