V razpravi so se med drugim dotaknili problematike sodniških plač, za katero tako v sodstvu kot vladi verjamejo, da se bo uredila s plačno reformo.

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je predstavil nekatere podatke iz letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč. Pojasnil je, da se je število sodnikov lani znižalo za 17, kljub temu je bil že leta 2021 dosežen strateški cilj znižanja števila sodnikov pod 42 sodnikov na 100.000 prebivalcev. Je pa opozoril, da je že več let prenizko število podpornega osebja v sodstvu.

Slovenska sodišča so lani rešila več kot 110.000 pomembnejših zadev, obvladovanje prejetih zadev je bilo po njegovih besedah 101-odstotno, povprečni čas reševanja zadev pa devet mesecev. Poleg tega so sodišča v tem času rešila 680.000 drugih zadev, in sicer v povprečju manj kot v enem mesecu, je navedel. Ob tem je Đorđević opozoril na težave upravnega sodišča, ki zaradi vedno novih pristojnosti in velikega števila prejetih prednostnih zadev ne more ustrezno hitro reševati starejših zadev.

Omenil je tudi kazensko področje, na katerem so zavodi za izvrševanje kazni zapora le s težavo zagotavljali izvedbo pripora in privedbe pripornikov na obravnave, sodišča pa so se srečevala z velikim številom zadev prepovedanega prehajanja meje. Od lanskega do letošnjega avgusta je bilo tako odpovedanih 1432 privedb. "Ali si lahko predstavljate, kaj to predstavlja za delovanje sodnega sistema," je dejal Đorđević in poudaril, da gre za resen problem.

Na učinkovito poslovanje sodišč po njegovih besedah vplivajo tudi razlike v velikosti sodišč. V sodstvu tako dolgoročno rešitev za izboljšanje učinkovitosti vidijo predvsem v reformi mreže sodišč z vzpostavitvijo enotnega sodnega okrožja in uvedbo enovitega prvostopenjskega sodnika.

Đorđević je omenil še prostorske pogoje, v katerih delujejo sodišča. V Ljubljani prvostopenjska sodišča poslujejo na več kot 17 lokacijah, zato sodstvo rešitev vidi v uresničitvi projekta nove sodne stavbe.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je pojasnila, da so na ministrstvu v zaključni fazi prenove sodniške zakonodaje, katere ključna rešitev je uvedba enotnega okrožja in enovitega sodnika na prvi stopnji. "To bo omogočalo enakomernejšo obremenitev sodnikov, to pa bo vodilo tudi v hitrejše odločanje, kar za stranke sodnih postopkov pomeni tudi učinkovitejše uveljavljanje njihovih pravic," je poudarila.

Glede pomembnejših zadev največji izziv ostaja pri upravnem sodišču, kjer se je povprečno trajanje zadev v zadnjih letih še podaljšalo, hkrati pa sodišče reši manj zadev, kot je pripad novih, je povedala. Zato je bila aprila lani sprejeta novela zakona o upravnem sporu, ki je uvedla rešitve za pohitritev postopkov, je dejala.

O problematiki kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje pa je bila konec lanskega leta ustanovljena operativna medresorska delovna skupina, rešitve so trenutno v pripravi, je dejala ministrica. Pomanjkanje pravosodnih policistov pa obravnava v torek sprejeta novela zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

O prostorskih pogojih za delo sodišč pa je Katič povedala, da so ustanovili delovno skupino, ki bo obravnavala prostorsko problematiko vseh pravosodnih organov ter tudi predlagala strateške usmeritve glede upravljanja nepremičnin. Prostorsko problematiko sodišč v Ljubljani si ministrstvo po njenih besedah prizadeva začasno rešiti znotraj investicije izgradnje zaporov v Dobrunjah.

Načrtovano reformo, t. i. sodniški trojček, podpirajo tudi v Sodnem svetu. Kot je v predstavitvi poročila Sodnega sveta poudarila njegova predsednica Urška Kežmah, menijo, da je takšna reforma potrebna in nujna. Sodni svet pri njenem nastajanju sodeluje, njihovi pomisleki so bili vedno upoštevani.

Sodni svet v poročilu poudarja, da bi veljalo opraviti razmislek o prenosu nekaterih pristojnosti s sodišč na druge pristojne organe, zlasti odločanje o brezplačni pravni pomoči ali postopke glede oprostitve sodnih taks. "Zelo smo zadržani do tega, da se kar neprenehoma ali brez resnega strokovnega razmisleka dodajajo nove pristojnosti sodiščem," je poudarila Kežmah, a hkrati dodala, da je vendarle treba upoštevati ustavno pravico državljanov do sodnega varstva.

Sodni svet se sicer v največji meri ukvarja z imenovanjem novih sodnikov in njihovim napredovanjem. Po besedah predsednice trend ne narašča, kar pomeni, da z razpisi sledijo potrebam v sodstvu. Je pa priznala, da so ti postopki včasih dolgotrajni, a se je Sodni svet v novi sestavi zavezal, da bi "te zadeve naslavljali tekoče".

Tako vrhovno sodišče kot Sodni svet opozarjata, da pri plačah sodnikov nesorazmerje še ni v celoti odpravljeno. V Sodnem svetu pa po besedah Kežmah verjamejo, da bo problematika ustrezno obravnavana z novo plačano reformo. Enako meni tudi pravosodna ministrica.