Delež tistih, ki sploh niso zaskrbljeni, pa znaša 31 odstotkov in je od prejšnjega merjenja zrasel za šest odstotnih točk.

Zvišal pa se je delež vprašanih, ki menijo, da so ukrepi čezmerni in pretirano posegajo v osebno svobodo prebivalcev. Da so ukrepi čezmerni meni 41,7 odstotka vprašanih, kar je 9,9 odstotnih točk več kot novembra. Ob tem je pomembno upadel delež tistih, ki menijo, da so ukrepi premalo ostri. V prejšnjem merjenju je to menilo 20,9 odstotka vprašanih, tokrat pa 12,1 odstotka.

Da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo, je odgovorilo 24,3 odstotka vprašanih. Da so ukrepi primerni in ne posegajo v osebno svobodo, pa je odgovorilo 21,8 odstotka anketirancev. Delež obeh odgovorov se od prejšnjega merjenja ni bistveno spremenil.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana ugotavlja, da se nezadovoljstvo kaže tudi pri oceni primernosti ukrepov. Če je še novembra 30,3 odstotka vprašanih menilo, da se ukrepi preveč osredotočajo na gospodarstvo, kar je v škodo zdravju, je decembra tako menilo 22,7 odstotka vprašanih. Na drugi strani je porasel delež tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje in škodijo gospodarstvu, in sicer z 22,5 na 27,8.

Spremembe so se med novembrom in decembrom zgodile tudi glede zaznavanja prihodnosti. Delež tistih, ki mislijo, da bo običajno življenje ostalo nespremenjeno, je od novembra zrasel za 5,2 odstotne točke, v decembru je bila tako tega mnenja petina vprašanih. Delni premik v pozitivno smer kaže tudi, da slabše življenje v tokratnem merjenju pričakuje 55,6 odstotka vprašanih, kar je 8,5 odstotne točke manj kot mesec prej.

Medtem ko je zaupanje do vlade glede sprejemanja pravih odločitev in pripravljenosti na prihodnje svetovne izzive v decembru sicer minimalno naraslo, pa je statistično pomembno upadel delež tistih, ki menijo, da se druge države z epidemijo covida-19 spopadajo bolje kot Slovenija, in sicer s 46,6 odstotka v novembru na 35,3 odstotka v decembru.

Za 6,8 odstotne točke je od prejšnjega merjenja upadel delež vprašanih, ki menijo, da vlada dobro ali zelo dobro skrbi za pridobivanje zadostnega števila odmerkov cepiv proti covidu-19. To meni 50,2 odstotka vprašanih. Glede organizacije cepljenja in komunikacije z javnostjo pomembnih razlik od prejšnjega merjenja niso ugotovili. Da je organizacija cepljenja dobra ali zelo dobra, meni 39,6 odstotka vprašanih. 18,1 odstotka vprašanih pa meni, da je dobra ali zelo dobra komunikacija vlade z javnostjo.

Raziskavo je Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana izvedel med 27. in 29. decembrom z metodo spletnega anketiranja v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 611 polnoletnih prebivalcev Slovenije. Vzorec je za Slovenijo reprezentativen po spolu, starosti in regiji.