Prav tako je večina vprašanih naklonjena spremembam zakonov o vladi in dolgotrajni oskrbi. Anketa je obenem pokazala, da je precejšen delež ljudi do obravnavanih sprememb še vedno neopredeljenih.

Novelo zakona o RTV-ju podpira 50,2 odstotka vprašanih, na drugi strani jih je 30,1 odstotka proti. O noveli zakona je tri tedne pred referendumskim glasovanjem še vedno neopredeljenih 17,3 odstotka vprašanih, 2,5 odstotka jih ni želelo odgovoriti.

Spremembam zakona o dolgotrajni oskrbi je naklonjenih 41,1 odstotka anketiranih. Proti spremembam se je izreklo 28,7 odstotka vprašanih, 27,5 odstotka je bilo neopredeljenih, 2,8 odstotka jih ni želelo odgovoriti.

Za uveljavitev sprememb zakona o vladi se je izreklo 38,7 odstotka vprašanih, 33,1 odstotka vprašanih pa spremembam zakona nasprotuje. Dobra četrtina vprašanih (25,8 odstotka) še ne ve, kako bo glasovala na referendumsko nedeljo, 2,4 odstotka jih ni želelo odgovoriti, poroča Delo.

Spremembam vseh treh zakonov so najbolj naklonjeni podporniki stranke Levica, nekoliko manj pa podporniki strank SD in Gibanje Svoboda, in sicer nekoliko več kot 60-odstotno pri spremembah zakona o vladi, izsledke raziskave povzema Delo. Vsem trem zakonom na drugi strani nasprotuje večina podpornikov stranke NSi, kar je po ugotovitvah časopisa presenetljivo, saj stranka v referendumski kampanji sploh ne sodeluje. Po navedbah Dela 58 odstotkov podpornikov SDS-a odgovarja, da so tako kot njihova stranka proti spremembam zakona o dolgotrajni oskrbi.

Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je anketo za časopis Delo opravil med 1. in 3. novembrom na reprezentativnem vzorcu 507 vprašanih.