Cilj dokumenta je do leta 2030 pokriti vsaj 20 odstotkov kopenskih in morskih območij na ravni EU-ja z ukrepi za obnovo narave.

Kot so sporočili z ministrstva za okolje, so ministri podali usmeritve za nadaljnjo obravnavo predloga uredbe o obnovi narave, ki ga je Evropska komisija objavila junija letos.

Ta vključuje predloge za izboljšanje in obnovo degradiranih oz. poškodovanih kopenskih, obalnih, sladkovodnih, kmetijskih, morskih, gozdnih, pa tudi urbanih ekosistemov, s katerimi bi prispevali k trajni obnovi narave, doseganju ciljev EU-ja na področju podnebnih sprememb in preprečevanju izgube biotske raznovrstnosti. Zakonodajni predlog prav tako sledi ciljem in zavezam evropskega zelenega dogovora in strategiji EU-ja za biotsko raznovrstnost.

Po navedbah ministrstva Slovenija predlog omenjene uredbe podpira, saj se degradacija ekosistemov in s tem izguba biotske raznovrstnosti na svetovni, evropski in nacionalni ravni nadaljujeta. Ekosistemi in habitati v dobrem stanju ohranjenosti pa pozitivno vplivajo na gospodarstvo, trajnost, odpornost, zdravje ljudi in pomembno prispevajo k blaženju podnebnih sprememb.

Brežan je poudaril, da morajo biti cilji obnove narave ambiciozni, če želimo pravočasno zaustaviti biodiverzitetno in podnebno krizo, pri čemer bo treba obravnavati izzive, povezane s finančnimi in človeškimi viri. "V Sloveniji bomo na podlagi naših izkušenj s pripravo nacionalnih programov upravljanja območij Natura 2000 in pozitivnih primerov uspešne obnove ekosistemov v sodelovanju s ključnimi strokovnjaki, sektorji in deležniki pripravili nacionalni načrt obnove, ki bo v čim večji meri in čim hitreje prispeval k doseganju nacionalnih, čezmejnih in drugih evropskih ciljev za obnovo narave," je poudaril.

Češko predsedstvo je predstavilo stanje obravnave nekaterih zakonodajnih aktov, med drugim predlog uredbe o fluoriranih toplogrednih plinih in predlog uredbe o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč. Gre za glavna instrumenta za doseganje podnebne nevtralnosti EU-ja in ciljev montrealskega protokola ter pariškega sporazuma.

Slovenija je izrazila podporo obema predlogoma, hkrati pa poudarila zaskrbljenost nad področjem prepovedi uporabe plina SF6 v elektrodistribuciji in s tem povezanim prehitrim uvajanjem alternativnih rešitev, ki še niso dovolj preizkušene in dostopne.

Ministri so se seznanili tudi s stanjem obravnave zakonodajnih aktov s področja industrijskih izpustov in pošiljk odpadkov. Brežan je ob tem pozdravil prenovo pravil za pošiljke odpadkov in prehod na elektronsko poslovanje, a opozoril na realnost časovnice za prehod na uporabo novih pravil.

Evropska komisija je predstavila tudi nov zakonodajni sveženj s področja ničelnega onesnaževanja, v okviru katerega se bodo z revizijo direktive o kakovosti zunanjega zraka uskladili standardi kakovosti zraka v EU-ju s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije in se bo izboljšala podpora lokalnim oblastem pri doseganju čistejšega zraka, predvsem v mestih.