Na pogovoru s kmetijsko ministrico Ireno Šinko je beseda med drugim tekla o gozdarstvu, mladih na podeželju in zadrugah. Nikolovski se je Sloveniji zahvalil za brezpogojno pomoč na evropski poti Severne Makedonije.

Po besedah ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Šinko si Slovenija in Severna Makedonija ves čas izmenjujeta izkušnje na področju gozdarstva, razvoja podeželja in kmetijstva, s tokratnimi dvostranskimi pogovori pa sta želela z Nikolovskim to le okrepiti in nadgraditi.

V današnjem srečanju na ministrstvu, ki je predstavljalo uvod v dvodnevne dejavnosti ob obisku, sta tako npr. navedla gozdarstvo in slovenske prakse pri gospodarjenju z gozdom ter zakonske podlage, ki so potrebne za učinkovito upravljanje.

Druga tema pogovorov so bili mladi na podeželju. Tu so izzivi v obeh državah podobni. V Sloveniji je tako povprečna starost nosilcev kmetijskih gospodarstev okoli 62 let, mladih, ki se odločajo za prevzem kmetij, pa je zelo malo. Prav zato se je treba z vsemi močni truditi, da mlade privabijo k prevzemu kmetij in tako okrepijo samooskrbo.

Makedonskim kolegom so predstavili organizacijo Zveze podeželske mladine Slovenije, ki sodeluje kot partner z ministrstvom pri pripravi zakonskih predlogov in podzakonskih aktov, obenem pa sodeluje tudi pri raznih dejavnostih za prenos znanja na mlade.

Tretja tema pogovorov so bile zadruge in zadružni sistem na Slovenskem. Šinko je spomnila, da je bil obstoječi zakon o zadrugah sprejet leta 1992 in da je, čeprav je bil vmes šestkrat noveliran, zdaj potreben temeljite prenove.

Na podlagi današnjih pogovorov sta se strani dogovorili, da jeseni, najverjetneje septembra, na področju upravljanja kmetijskih zemljišč in zemljiške politike, zadrug in mladih v kmetijstvu pripravijo posvetovanje z izmenjavo izkušenj med deležniki.

Nikolovski je Slovenijo označil za nesporno prijateljico Severne Makedonije, od katere črpajo izkušnje na številnih področjih. Sodelovanje na kmetijskem področju vidi kot zgled sodelovanja dveh prijateljskih držav na praktični ravni. Sloveniji se je zahvalil za brezpogojno pomoč Severni Makedoniji na njeni evropski poti.

Državi imata sklenjen tudi akcijski načrt o sodelovanju in izmenjavi izkušenj in dobrih praks na različnih področjih, ki ga bosta v prihodnje dopolnili z dodatnimi dejavnostmi.

Makedonski minister je med drugim omenil upravljanje gozdov, v katerih vidi enega glavnih dejavnikov zelenega prehoda, Slovenija kot ena najbolj zelenih evropskih držav pa je za najjužnejšo nekdanjo jugoslovansko republiko na tem področju vzor. Tako naj bi od slovenskih deležnikov črpala izkušnje in znanje za celovito prenovo sistema upravljanja gozdov, ki ga bo država izvedla ob podpori EU-ja.

V nadaljevanju srečanja si bodo makedonski gosti ogledali tudi nekaj uspešnih kmetijskih zgodb v Sloveniji, še posebej ko gre za mlade na kmetijah. Obenem si želijo izmenjave izkušenj glede krepitve zadružništva v Severni Makedoniji, Severna Makedonija, ki naj bi bila sicer letos po ministrovih besedah med 20 največjimi izvoznicami vina, pa želi slišati tudi, kako Slovenija spodbuja razvoj manjših butičnih vinarstev.

Severna Makedonija kot država kandidatka za članstvo v EU po ministrovih navedbah zelo ceni tudi pomoč Slovenije pri krepitvi sposobnosti za črpanje sredstev iz evropskega proračuna. Tudi zaradi tega je, tako pravi Nikolovski, med uspešnejšimi državami v okviru programa predpristopne pomoči na področju razvoja podeželja IPARD.