Ta je sredi julija začela postopke za ugotavljanje kršitev na tem področju proti 24 državam članicam, med njimi tudi Sloveniji.

"Delno smo očitke rešili z novelo zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je bila sprejeta v juliju, delno pa smo na očitke Evropske komisije odgovorili s strokovnim mnenjem," so za STA povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Če bo treba, bodo pripravili dodatne ukrepe, so zagotovili.

Cilj evropske direktive, katere ene ali več določb naštete države niso pravilno prenesle, je okrepiti praktično uporabo pravil o napotitvi delavcev z obravnavo vprašanj, povezanih z bojem proti goljufijam in izogibanju pravilom, dostopom do informacij ter upravnim sodelovanjem med državami EU, so poudarili v Evropski komisiji.

Kot so našteli, direktiva določa upravne zahteve in nadzorne ukrepe za spremljanje skladnosti s pravili o napotitvi delavcev, varuje pravice napotenih delavcev in jih ščiti pred povračilnimi ukrepi, to je pred neugodno obravnavo delodajalca, če se odločijo za pravne ali upravne ukrepe proti njemu, ker ne spoštuje njihovih pravic. Direktiva zagotavlja varstvo napotenih delavcev pri sklepanju pogodb s podizvajalci, zagotavlja učinkovito uporabo in pobiranje upravnih kazni in glob v državah EU-ja, od njih pa zahteva tudi, da uvedejo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.

DZ je novelo zakona o čezmejnem izvajanju storitev potrdil 9. julija. Z njo se je med drugim v slovensko zakonodajo preneslo načelo uporabe enakih pravil glede plačila za opravljeno delo napotenih delavcev, kot to velja za lokalne delavce, pa tudi časovno omejevanje dolgotrajnih obdobij napotitev in obvezno zagotovitev spoštovanja načela enakega obravnavanja v primeru, ko čezmejno storitev opravljajo napoteni delavci, zaposleni pri delodajalcu za zagotavljanje dela.