Na ta način naj bi preprečili gospodarsko škodo za občine, ki še niso sprejele novih prostorskih načrtov.

V skladu z veljavnim zakonom o urejanju prostora se lahko stari občinski prostorski akti kot podlaga za izdajanje gradbenih dovoljenj in izvajanje posegov v prostor uporabljajo do 31. decembra 2024.

Gre za prostorske sestavine občinskega dolgoročnega načrta za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega načrta za obdobje od leta 1986 do leta 1990.

Za preprečitev družbene, gospodarske in okoljske škode v občinah, ki še niso sprejele z zakonom predvidenih celovitih občinskih prostorskih načrtov (OPN), so po prepričanju ministrstva nujne spremembe oziroma podaljšanje roka uporabe starih občinskih prostorskih aktov do 31. decembra 2026. Na isti datum bi se podaljšal tudi rok veljavnosti prostorskih ureditvenih pogojev, sprejetih na podlagi zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Na ministrstvu so spomnili, da 23 občin še nima sprejetega OPN-ja, kar pomeni, da na območju teh občin s 1. januarjem 2025 izdaja gradbenih dovoljenj ne bi bila več mogoča. Gradbenih dovoljenj ne bi bilo mogoče izdati za nobeno vrsto gradnje (novogradnje, prizidave, rekonstrukcije, spremembe namembnosti in tako dalje) in za nobeno vrsto objektov (stanovanjske stavbe, šole, vrtci, zdravstveni objekti, ceste, železnice, daljnovodi, kanalizacija in vodovodi, objekti za gospodarske dejavnosti).

Priprava in sprejetje OPN-ja sta izvirna pristojnost občin. Predlog zakona tako ureja tudi roke ključnih faz priprave OPN-ja in v povezavi s tem naloge župana kot odgovorne osebe občine, vse s ciljem sprejetja OPN-ja najpozneje do lokalnih volitev jeseni 2026 in uveljavitve pred 31. decembrom 2026.

Do 31. januarja 2025 bodo morali tako župani občin, ki OPN-ja še nimajo, sprejeti časovni potek priprave načrta in ga objaviti na spletni strani občine. Do 31. marca istega leta bodo morali njegov osnutek, skupaj z osnutkom okoljskega poročila, posredovati ministrstvu. Kot rok za javno objavo dopolnjenega osnutka OPN-ja in okoljskega poročila in začetka javne obravnave je predviden 31. oktober 2025, do 30. junija 2026 pa ga bodo morali župani predlagati občinskemu svetu v sprejetje.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da želijo v stikih z občinami, ki še nimajo sprejetega OPN-ja, uveljaviti prakso, ki se je izkazala za ustrezno in učinkovito pri pripravi prostorskih aktov v občinah, ki so jih prizadele poplave in kjer morajo zagotoviti primerne lokacije za nadomestitvene objekte. Na ministrstvu pravijo, da se z občinami redno sestajajo in jim dajejo usmeritve in priporočila.

Pripombe na osnutek novele zakona o urejanju prostora lahko zainteresirana javnost odda do 21. oktobra. Gre za nujne zakonske spremembe, vzporedno pa na ministrstvu pripravljajo celovito prenovo tega istega zakona. Zanjo se je javna obravnava iztekla konec avgusta, priprava končnega zakonskega predloga pa bo trajala nekaj dlje.