Ugotovljena neskladja v zakonu glede reaktivacije upokojenih sodnikov in glede prenehanja sodniške službe bo ministrstvo reševalo s prenovo sodniške zakonodaje.

Ustavno sodišče je pred dnevi presodilo, da je določba zakona o sodniški službi (ZSS), ki ureja prenehanje sodniške službe ob upokojitvi sodnika oz. dopolnjeni starosti 70 let, v nasprotju z ustavo, saj hkrati ne določa prenehanja sodniške funkcije. Zakonodajalcu je ob tem naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v šestih mesecih. Poleg tega so ustavni sodniki razveljavili zakonsko določbo, ki omogoča reaktivacijo sodnikov po upokojitvi, in sicer tako, da so razveljavili celoten 76. a člen zakona o sodniški službi, ki ureja možnost sojenja in drugih nalog po tem, ko se sodnik že upokoji.

"Bistvo odločbe ustavnega sodišča, ki je odločalo o drugem odstavku 74. člena in 76. a člena zakona o sodniški službi (ZSS), je poudarek, da sodnik lahko opravlja sodniško službo le takrat in do takrat, ko še ima sodniško funkcijo. Konec trajanja sodniške funkcije mora pomeniti tudi konec opravljanja sodniške službe," so v odzivu na odločbo ustavnega sodišča zapisali na ministrstvu za pravosodje. Napovedali so, da bodo odločbo ustavnega sodišča upoštevali v novi sodniški zakonodaji, ki je v pripravi.

Glede sporne reaktivacije upokojenih sodnikov so spomnili na hude sodne zaostanke pred več kot desetletjem. Kot so izpostavili, se je zakonodajalec z uvedbo instituta reaktivacije upokojenih sodnikov odzval na alarmantno stanje v pravosodju, za katero so bili značilni veliki sodni zaostanki in številne kršitve ustavne in konvencijske pravice do sojenja v razumnem roku.

Danes pa potrebe po reaktivaciji sodnikov po njihovih navedbah ni več. Leta 2016 je odbor ministrov namestnikov Sveta Evrope odločil, da sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemska težava, s čimer je Slovenija naredila pomemben korak navzdol na lestvici kršilk človekovih pravic. Tudi v praksi sodišč se izkazuje, da potreb in razlogov za določanje reaktivacije upokojenih sodnikov za sojenje in za izvajanje sodnoupravnih nalog že dalj časa ni več, so zapisali na ministrstvu. Med rešitvami prenove sodniške zakonodaje so navedli črtanje sporne določbe 76. a člena.

V okviru prenove sodniške zakonodaje pa bodo reševali tudi ugotovljeno neskladje drugega odstavka 74. člena ZSS-ja, ki določa, da sodniku po zakonu preneha sodniška služba z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti. Pri tem je na izpolnitev določene starosti oziroma upokojitve vezano prenehanje sodniške službe, ne pa tudi prenehanje sodniške funkcije.

Po pojasnilih ministrstva je pripravljena nova rešitev, s katero se znova uvaja enovit sistem prenehanja sodniške funkcije, kot je bil v veljavi do sprejetja novele ZSS-ja iz leta 2007.